Čari Južnoafriške republike

Cape Town – Rt dobrega upanja

_Prvi intenzivni dan ekskurzije smo se odpravili proti Rtu dobrega upanja. Ravno še pred dežjem smo si z adrenalinsko vožnjo po viharnem morju ogledali Duiker Island s kolonijami tjulnjev. V času našega obiska se je že začela pomlad, zato se je večina rastlin takrat bohotila v različnih barvah cvetov, saj so zime zaradi mediteranskega podnebja precej mokre. Ob prihodu na svetilnik na rtu Cape Point, ki ga večina zamenjuje z vzporednim rtom Dobrega upanja, smo ob orkanskem vetru razumeli, kaj pomeni izpostavljenost mrzlim antartkičnim zračnim masam. Nato smo se odpeljali še na Rt dobrega upanja, vendar smo zaradi močnega naliva iz avtobusa skočili na plano le najpogumnejši. Med vožnjo po vzhodni obali smo opazovali tudi kite in se za ogled kolonije očalastih pingvinov ustavili v Simonstownu. Ogledali smo si še botanični vrt Kirstenbosch z najrazličnejšim južnoafriškim rastlinstvom.

Naslednje jutro smo se z žičnico povzpeli na 1086 m visoko Mizasto goro, od koder se nam je odprla lepa panorama na celotno mesto, prav tako pa nas je  presenetljivo pričakalo tudi malo snega. Nato smo se odpravili proti severovzhodu do mesta Worchester, kjer smo si ogledali muzej na prostem Kleinplasie. Muzej nam predstavi način življenja in aktivnosti prvih priseljencev na tem območju. Na poti do Oudtshoorna smo prečkali pokrajino Mali Karoo, spremljale pa so nas Kapske gore, ki so poleg Atlasa edino nagubano gorstvo v Afriki. V pokrajini Mali Karoo se precej ukvarjajo z vinogradništvom, zato smo obiskali tudi vinogradniško posest in lahko poskusili nekatera avtohtona vina. V Oudtshoornu, ki velja za pernato prestolnico zaradi gojenja nojev, smo prvič na poti prenočili v lodgih s tipično afriško arhitekturo.

Naslednje jutro smo se odpravili nekoliko proti severu in obiskali jame Cango. Ker nas je prvi teden zaradi nenavadno nizkih temperatur za ta letni čas precej zeblo, smo se v topli jami dodobra ogreli. Ob vrnitvi v Oudtshoorn smo obiskali tudi farmo nojev, kjer smo se pobližje spoznali s to “neumno” perutnino (možgane imajo manjše od očesa), najbolj hrabra dekleta pa so se preizkusila v jahanju teh največjih ptičev.

Oudtshoorn – Mossel Bay – Grahamstown

Grahamstown – Umtata – Durban

Naslednji dan smo nadaljevali pot čez nekdanji bantustan Transkei, kjer je bil rojen tudi Nelson Mandela. V času apartheida so temnopolto prebivalstvo preseljevali na posebna območja, imenovana bantustani. Posledice se danes kažejo v pokrajini, arhitekturi in socialnem stanju. Večina hiš je majhnih in brez komunalne infrastrukture, okolje pa je ponekod degradirano. Temu območju se turisti izogibajo, zato smo bili prava atrakcija. Naš izkušen vodič je bil po slabem desetletju prvič na tem območju, sploh pa mu je bila naša želja, da bi obiskali rojstno vas Nelsona Mandele, zelo čudna. Na koncu smo izvedeli, da je pot do tja preslaba, zato smo se zadovoljili z ogledom dvodelnega muzeja v bližini hiše Nelsona Mandele in v Umtati. V zaledju Umtate so se že pričeli na obzorju risati obrisi Great Escarpmenta oziroma Zmajevih gora, v katerih naročje nas je pot ponesla naslednji dan. V okolici Kokstada smo se lahko kepali v kratkih rokavih na nadmorski višini približno 1500 metrov.

1 od 4

Nadaljnjo pot proti Durbanu so zaznamovale plantaže sladkornega trsa, kamor so za delo Britanci naselili veliko indijskega prebivalstva, ki v Durbanu še danes predstavlja precejšen delež. Durban je po številu prebivalstva tretje največje južnoafriško mesto z največjim kontejnerskim pristaniščem v Afriki. Ker pa ima, kot vsa velika mesta v Južni Afriki, zelo visoko stopnjo kriminala, smo si ga ogledali samo iz avtobusa. Pot nas je peljala vedno bolj proti severu in toplejšemu savanskemu podnebju. Ustavili smo se v tradicionalni vasici Dumazulu, kjer so nam »prebivalci« prikazali tradicionalno življenje ljudstva Zulu, nato pa še zaplesali in zapeli.

Nadaljnjo pot proti Durbanu so zaznamovale plantaže sladkornega trsa, kamor so za delo Britanci naselili veliko indijskega prebivalstva, ki v Durbanu še danes predstavlja precejšen delež. Durban je po številu prebivalstva tretje največje južnoafriško mesto z največjim kontejnerskim pristaniščem v Afriki. Ker pa ima, kot vsa velika mesta v Južni Afriki, zelo visoko stopnjo kriminala, smo si ga ogledali samo iz avtobusa. Pot nas je peljala vedno bolj proti severu in toplejšemu savanskemu podnebju. Ustavili smo se v tradicionalni vasici Dumazulu, kjer so nam »prebivalci« prikazali tradicionalno življenje ljudstva Zulu, nato pa še zaplesali in zapeli.

1 od 3

Hluhluwe – Svazi (Mbabane)

_Nedaleč stran so nas čakali romantični lodgi sredi savanskega rastlinstva in nenevarnih afriških živali. Razne antilope in žirafe smo lahko opazovali kar z balkonov. Spoznavanje afriških živali pa smo kronali še s safarijem v odprtih džipih po narodnem parku Hluhluwe. Videli smo lahko gnuje, bivole, antilope, zebre, bele nosoroge in tudi zelo redkega črnega nosoroga. Zjutraj je sledil še »bushwalk«, kjer smo se sprehajali skupaj z gnuji, zebrami in žirafami, pri opravljanju svojega dela pa smo ujeli tudi govnače.
V nadaljevanju dneva smo prispeli v Svazi, na čelu katerega je kralj Mswati III. Svazi ima dober milijon prebivalcev in 38 % je okuženih z virusom HIV, kar je največ na svetu, zato tudi ne preseneča podatek, da je pričakovana življenjska doba nekaj nad 30 let. Ogledali smo si tradicionalno svazijsko vasico Mantenga, kjer so nas s petjem in plesanjem ponovno očarali domačini.

1 od 6

Krugerjev narodni park

Nekoliko severneje od Svazija se prične Krugerjev narodni park, ki se v velikosti Izraela razteza do severovzhoda Južne Afrike. Krugerjev narodni park je bil odprt leta 1927 in je nastal z združitvijo takratnih zaščitenih območij. V parku najdemo preko 500 vrst ptic in skoraj 150 vrst sesalcev, med katerimi je tudi velikih pet: bivol, lev, slon, leopard in nosorog. Prevladuje sorazmerno gosta grmičasta savanska vegetacija z redkimi baobabi in večjimi drevesi ob vodotokih, zato je za opazovanje živali najbolj primerna sušna doba, v času katere je potekal naš obisk. Zaradi svoje velikosti ima Krugerjev park ograjena območja za prenočevanje, med vožnjo po parku pa je prepovedno izstopati iz vozil. Naš dvodnevni ogled je potekal z avtobusom, od velikih pet pa nismo videli le leoparda. Imeli smo srečo, da smo v dobri uri trikrat videli leve, dva celo med dvorjenjem.

1 od 4

Pretoria – Johannesburg

_ Iz objema savan smo se pognali v Zmajeve gore, ki smo jih opazili že poprej, nato pa še v notranjost do upravne prestolnice Pretorije. Ustavili smo se v spodnjem in zgornjem delu kanjona reke Blyde, ki je tretji največji na svetu. Ogledali smo si zaščiteno rudarsko mestece Pilgrims Rest z izrazito kolonialno arhitekturo iz časa zlate mrzlice. Obiskali smo oddelek za geografijo univerze v Pretoriji. Žal so imeli študenti ravno počitnice, zato nam je oddelek predstavil le predstojnik. Sledil je ogled spomenika Voortrekkerjem. To so bili Nizozemci, ki so zapustili takratno kapsko kolonijo in odšli v notranjost celine. Ogledali smo si še hišo Paula Krugerja, vladno stavbo Union building in rudnik diamantov Cullinan. V slednjem so našli 3100 karatni diamant, ki je največji na svetu, vendar nam ga žal niso podarili. 🙂 Skozi Johannesburg smo se zgolj zapeljali, saj smo imeli zgodnji let proti Zambiji.

1 od 4

Livingstone – Chobe

_ V Livingstoneu smo se nastanili ob reki Zambezi v šotorih s posteljami. Po ogledu mesta Livingstone, ki je ime dobil po angleškemu raziskovalcu, smo si ogledali še Viktorijine slapove, ki veljajo za največje slapove na svetu (glede na značilnost, da voda pada v eni sami kontinuirani vodni zavesi). Zaradi sušne dobe je bil Zambezi zelo nizek, slapov pa je bilo le za vzorec. Zadnji dan smo se pred leti domov odpravili še na safari po reki Chobe, kjer živi največja populacija slonov. Med bolj opaznimi so bili še povodni konji in krokodili, nasploh pa je gostota živali ob reki zelo visoka.

1 od 7

Johannesburg – Slovenija

_Zadnji dan smo spakirali kovčke in se podali na panoramsko vožnjo po Johannesburgu in nato na letalo za Slovenijo. Potovanje po najjužnejši državi »črnega kontinenta« je bilo nepozabno. Južna Afrika je dežela nasprotij in naravnih lepot, potovanje za vsakogar ter razkošje za vsa čutila. »Tipičen« dan tukaj ne obstaja. Z neverjetno raznolikostjo rastlinskega sveta, enajstimi uradnimi jeziki in ljudstvi, mediteranskim, puščavskim, gorskim, subtropskim podnebjem; savano, kanjoni in rajem za neverjetno število živali, je beseda ‘mavrična’, s katero je to deželo poimenoval njen prvi demokratični predsednik Nelson Mandela, najboljše ime, ki presega vse turistične slogane in klišeje. V istem dnevu lahko tu pustolovci, bon-vivanti, gurmani in fotografi, uživate v odlični hrani ter vinu, pravih pustolovščinah, udobju, lahkotnosti bivanja in raziskovanju plemenskih vasi, kjer se je zaustavil čas … Vsekakor priporočam vsem, da se enkrat odpravite v to deželo in doživite čar Južne Afrike.

Ker smo si pot popestrili tudi z raznimi norčijami, vam za konec pokažem še en rebus, ki smo se ga domislili na poti. Ali ste uganili rešitev rebusa? 

 

Piše: Jan Janžekovič

Komentirajte!

Vpišite komentar in delite svoje mnenje z drugimi bralci. Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni s svojim Facebook računom.