Jure Sešek je priljubljen radijski in televizijski voditelj, večkratni Gongovec, tudi ljubiteljski igralec, po službi pa najraje ljubeči mož in očka treh sinov. Za usklajevanje službenih obveznosti, prostočasnih dejavnosti ter družine ima rešitev, pravi namreč: »Če se da, vzamem družino kar s sabo. Med potjo se kaj zmenimo, kakšno zapojemo, malo se vzgajamo, pa skupaj smo …«. Pravi, da je skrivnost njegovega uspeha, da rad dela na radiu, kjer ni samo voditelj, ampak je tudi urednik mladinskega in otroškega programa, ter če je potrebno, bere tudi poročila in povezuje druge oddaje.
Za Potnik.si si je vzel nekaj časa in nam zaupal svoje potovalne navade.
Kakšne so za vas idealne počitnice?
Daleč stran, v toplem kraju, z družino. No, lahko tudi le z Uršo (ženo), a potem je lep del skrbi pač ves čas zraven. Razmišljava, kako je s fanti in se nama zdi, da se nisva povsem odklopila in v skrbeh dvomiva, da sva storila prav. Idealne počitnice prinesejo srečanja z domačini, odvijajo se v krasnem vremenu, trajajo ravno prav dolgo in niso pretirano draga. Vem, pogoji so težki, nisem naštel vseh, a včasih nam celo uspe 😉
Kateri tip potovanj ali počitnic vam je všeč in ob katerih priložnostih (ali raje ležite na plaži ali bolj ljubite aktivne počitnice, kampiranje, …)?
Način potovanja je odvisen od ekipe, ki odrine na pot. Z družino smo radi „na varnem“, najpogosteje kar na slovenski obali ali v kakem lepem slovenskem kotičku, ki vedno znova dokaže, koliko lepega imamo na dosegu roke. Ponavadi so zraven kolesa, pohodniška obutev, žoga in družabne igre. S familijo torej vsega po malem. Ko nama z ženo Uršo uspe odriniti v solo izvedbi, imava rada tudi kaj drugačnega. Nahrbtnik na rame, pa „gas“.
Kam najraje potujete (katere destinacije) in s kakšnim namenom? Imate morda kakšno stalno priljubljeno destinacijo, kamor se vedno znova vračate?
Ko me dežela navduši, bi se vedno znova vračal vanjo. Ponavadi pa pretehta misel: mah, toliko lepega je še drugod, gremo raje tja …
Kako pogosto potujete in za koliko časa?
Vsekakor manj pogosto, kot bi si želel. Sicer pa se na kakšno daljšo pot odpravimo ob posebnih priložnostih. Praznovanja okroglih obletnic so prava za to. Vedno rečeva: veš kaj, za tole bi pa potrebovala tri tedne. A ponavadi je 14 dni največ, kar lahko spravimo skupaj. Časovno, finančno in službeno … Ne gre drugače.
Kdaj si privoščite dopust? Ali vam uspe na dopust v poletnih mesecih?
Nekaj poletne klasike pač mora biti. Otroci med počitnicami čakajo, odrinemo na dopust. Tu pride na vrsto tisto, kar sem povedal pri prvem vprašanju. Sicer pa poletje že nekaj let v glavnem namenimo ljubiteljskemu gledališču in tako na koščke oddihov skačemo tudi vmes.
Kje ste bili na dopustu lansko leto in kako je bilo?
Pogled nazaj razkriva potovanje, ki nas je kar lepo zaznamovalo. No, prineslo je toliko lepih spominov, da je kaj. Ženino obletnico smo izkoristili za potovanje in spoznali New York in Florido. Prima! Zanimivo velemesto, ki ga je res treba doživeti, Mamma Mia na Broadwayu, parki, aligatorji, narava in prijazni ljudje na Floridi … Nad Združenimi državami sem tudi sicer prav navdušen. Pred desetletjem sem z zborom spoznaval Kalifornijo in Teksas, pred leti pa Minnesotto, kjer imamo zdaj tudi nekaj družinskih prijateljev. Pisana, raznolika je Amerika. Upam, da kdaj uspem odkrivati tudi Južno …
Imate morda že izbrano destinacijo za naslednje potovanje?
Načrtov je veliko. Sanjarjenja, povezana s potovanji, imam rad. Z načrti pa je tako: menda se hitreje uresničijo, če jih ne izdaš na glas 😉
Katera prevozna sredstva uporabljate?
Najbolj sem vesel, če se potovanje začne z letalom, kar pomeni, da me bo odneslo daleč od vsakodnevnih skrbi, morda celo daleč od zvonjenja prenosnega telefona. Yes! Na potovanju samem pa premagujemo kilometre z najetim avtom, izposojenimi kolesi, domačimi »kaotaksisti«, avtobusi, Portugalsko sva obdelala z vlakom, v zadnjem času pa se z ženo poleti odpraviva na pot z motorjem. Letos sva skočila v čarobne Dolomite. Motoristična meka, zakon … Nepozabni so taksisti na Kubi, treking z vodnikom domačinom v Vinallesu … Skratka, kakorkoli, da se le premikamo.
Ali si dopust organizirate sami ali preko kakše agencije?
Odvisno. Včasih nam pri načrtovanju pomaga agencija, drugič nas s kako hudo akcijo celo zvabijo na pot, spet naslednjič pa vse organiziramo sami. Odvisno od časa, volje, načrta poti, osebnih zahtev in cilja. Vse ima svoje minuse in pluse. K sreči se še nikdar nismo opekli in smo se vedno lepo imeli. Pa naj bo v lastni organizaciji ali v agencijski.
Kje se informirate glede potovanj?
Že od nekdaj imam rad listanje po katalogih, v zadnjem času pa je nenadomestljiv vir, seveda, svetovni splet. Forumi z odzivi popotnikov, zgodbe s fotografijami, zvezdice na tujih in domačih popotniških portalih, doživetja prijateljev, Travel Channel … Rad spremljam popotniške teme, turistične stvari.
Kaj mislite o rezervacijah preko spleta?
Super stvar, preizkušena in zaenkrat brez stranskih učinkov 😉
Ali ste že obiskali nudistično plažo? Kakšno je vaše mnenje o nudističnih plažah?
Nisem. Ne vem, že kot najstnik sem zavrnil priložnost, da bi odšel s sorodniki na morje. Vedel sem, da kampirajo v nudističnem kampu. Se mi je zdelo, da to ni zame … Tako pravzaprav mislim še danes. Savne imava zelo rada in vidiva, da je res fino zaplavati brez kopalk, nudističnih plaž pa še nismo doživeli.
Se ukvarjate s kakšnim športom oz. drugo aktivnostjo na potovanjih (surfanje, kajtanje, potapljanje, plavanje, tek, kolesarjenje)?
Vedno sem vesel, če je priložnost za snorkljanje in potapljanje na dah. Radi kolesarimo. Posebej, če se odpravimo v kake bližnje kraje. Spomladi in poleti ne gremo nikoli brez biciklov na pot. Urša je zagnana rekreativka, tako da nas žene na pohode, v hrib, na kolo, plavanje … Fantje ne morejo brez žoge. Kjer so kakšni goli ali koši, tam smo Seški. Ata sicer vedno bolj zadihan, fantje pa zmeraj bolj polni kondicije. Zanimiva kombinacija …
Katere so tiste stvari, ki v vaši prtljagi nikoli ne manjkajo?
Pohodna obutev, rezervna oblačila, knjižni vodnik (aplikacije na telefonih ga počasi nadomeščajo), zobna krtačka … Ah, kufer kot kufer 😉
Katera je najbolj neumna stvar, ki ste jo vzeli s seboj na pot?
Učbenik matematike in zvezek zgodovine, ker sem upal, da bodo sinovi vmes naredili kaj za šolo … Ja, seveda, ja. Oči, sanjaj naprej … Sicer pa je najbolj neumna stvar, ki sem jo naredil na poti, ta, da na kolesarsko pot od Trinidada proti obali (na Kubi) nisem vzel zaščitne kreme. Sonce me je, bledoličneža, tako opeklo, da me je sončarica povsem potolkla. Res sem se bal, kako se bom izmazal. Pa je k sreči šlo in kljub težkim dnem je potovanje po Kubi ostalo med najboljšimi. 1A, Kubo res priporočam. Zakon!
Kateri je najbolj smešen pripetljaj z vaših potovanj?
Ne vem, če je bil najbolj smešen, zanimiv pa gotovo. Bili smo sredi Time Squarea v NY, pod vtisom lutk iz voščenega muzeja. Ustavili smo se v gneči pred enim izmed studijev in naenkrat opazili »znano faco«. Pa smo, v smehu, rekli: »Glej jo, lutko Vlada Kreslina!« … Bližal se nam je nekdo, ki mu je bil zelo podoben … Tako zelo, da je bil prav res Vlado! Bil je edini Slovenec, ki smo ga srečali takrat na naši poti iz Goričkega v Piran … Pardon, od New Yorka do Orlanda ;))
Ste imeli kakšne avanture (mogoče v mladih letih) na potovanjih?
Ne, potovati sem začel z dekletom, ki je danes moja žena. Začela sva hoditi precej zgodaj in prve evropske prestolnice in dežele sva začela spoznavati skupaj. Še danes se nama zdijo potovanja nekaj čarobnega, najlepšega. Zvesta sva drug drugemu in skupnim potem.
Kar se tiče jedače: očarala naju je kuhinja na Kubi, pri domačinih. Ko gospa, pri kateri spiš, pripravi jastoga, ki je sicer prepovedan … Ko mama prijatelja pripravi zrezek s sadjem v Aveiru na Portugalskem … Ko sredi New Yorka izbereš največji sendvič v Burger Kingu … Karkoli, da je le pripravljeno v kakem luštnem kraju, in da je obrok del lepih doživetij. Ne, z alkoholom pa nismo prav na »ti«. No, kakšno hladno pivo, ali pa Cuba libre v majhnem lokalu z živo muziko v Trinidadu. Ne rečem, izjema potrjuje pravilo. A nič več kot to!
Vedno sem vesel, če me očarajo ljudje. Ko pozneje svoje doda še narava, je potovanje že visoko na moji lestvici. Morda je bila najbolj nenavadna, zanimiva Kuba. Pot po otoku sva kovala sproti, načrtovala iz dneva v dan. Prijaznost ljudi, njihova dostopnost, čas, ki se je prav prisrčno ustavil, iskrenost, s katero sva se srečala, čudovita narava, enkratna glasba, ki se bohoti na vsakem koraku. Neverjetna pot! Zapomnila sva si Portugalsko, ki sva jo (najprej kot študenta) prerajžala dvakrat. Tudi to zaradi ljudi in nepozabnih vezi, ki sva jih stkala z njimi. Še danes so žive. Nad Florido smo bili navdušeni: narava, ljudje, mesta. Pa križarjenje po Nilu, poležavanje v Egiptu, raziskovanje Gran Canarie … A verjetno je Kuba tista, ki »malo ven štrli«.
Brez laži lahko rečem, da nismo imeli slabih izkušenj. Vsaka pot je prinesla nekaj lepega, vsako potovanje ali dopust nas je povezalo med seboj in z drugimi. Vem, zveni kot sladka fraza, a je res. V vsakem dopustu skušamo iskati dobro in res uživamo, ko smo skupaj. Pa naj bo to v Havani ali Veržeju, Orlandu ali Izoli. Da smo le skupaj in prosti obveznosti. To je to! Upam, da tako ostane. Imamo srečo, da nas še nihče ni skušal pretirano opehariti, da na poti nismo resneje zboleli, da … Se nas drži sreča. Naj tako, kot rečeno, ostane 😉
Pravkar smo se vrnili z mini radijskih počitnic. S poslušalci smo bili na Bledu. Veste, Radio Ognjišče že vrsto let organizira Radijske počitnice, ki popeljejo poslušalce in sodelavce v svet. Z avtobusi smo obiskali Španijo, Grčijo, Bolgarijo, Sicilijo, Dalmacijo … Letos smo jo mahnili v Valencijo. S 15 avtobusi! Tako je tudi lep del našega dela povezan s potjo, animacijo, pripravo programa in vsem, kar sodi k tako zahtevni organizaciji. Zato bi rad povabil, da se nam prijatelji potovanj pridružijo na naslednji poti v svet. Poleti. Kam? Skrivnost! Prisluhnite Ognjišču, pa boste izvedeli vse 😉
