Iran – neodkrit biser Bližnjega vzhoda

Z malce mešanimi občutki sem se za prvomajske praznike s prijatelji odpravila na potovanje v Iran. Glede na to, da je raziskovanje novih krajev pravzaprav tudi moj poklic, sem se nanj kar dobro pripravila že doma. Na internetu in v raznih vodnikih sem veliko prebrala o tej skrivnostni deželi in si v knjižnici izposodila kar nekaj knjig.  Kljub temu me je dežela vseeno prijetno presenetila.

Kaj vzeti in kaj pustiti doma? Zaradi alkohola do 5 let zapora in 74 udarcev…

Že samo pakiranje mi je vzelo precej več časa kot ponavadi; kljub napovedanim visokim temperaturam je bila moja garderoba sestavljena iz ohlapnih temnih oblačil z dolgimi rokavi, rut in šalov ter zaprtih čevljev. Kozmetični kovček je bil seveda brez ličil in obvezno je bil odstranjen lak za nohte. Pomisleke smo imeli tudi glede samega fotoaparata; ali vzeti »trotelj kamero« ali si lahko dovolimo in s seboj odnesemo malo večji fotoaparat z dodatnimi objektivi. Pričakovali smo natančen pregled prtljage in nas samih. Seveda na alkohol tudi pomislili nismo.

Po pristanku letala v Teheranu smo si ženske že v letalu nadele rute, si skrbno popravile vsak pramen las, da ne bi pokukal izpod rute in nam na meji povzročil težave. Vstopne vizume smo si uredili že na ambasadi v Ljubljani, vseeno pa smo pred carinskim okencem iskali tiskovine, ki naj bi jih izpolnili pred vstopom v državo. Na presenečenje vseh tega ni bilo in vstop je potekal kar se da hitro, brez dodatnih vprašanj in pregledov in na koncu s prijaznim pozdravom carinika, ki nam je zaželel prijetno bivanje v Iranu. Ko smo čakali na prtljago, nas je zbodel napis o prepovedanem vnosu alkohola v državo; ob nespoštovanju je zagrožena kazen od 8 mesecev do 5 let zapora in 74 udarcev. Ta napis nas je kljub pozni uri popolnoma prebudil in bili smo hvaležni sami sebi, da v naših torbah ni bilo alkohola. Brez kakršnekoli kontrole smo zapustili letališče, ženska, ki je delala na rentgenu, pa je zavzeto brala svojo knjigo in se ni zmenila za potnike, ki smo zapuščali letališče s svojo prtljago. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v naš
hotel v Teheranu in si privoščili le nekaj ur spanja, saj nas je že kmalu čakal
ogled prestolnice.

Teheran – onesnažen zrak, podiranje stereotipov, ženske so tukaj moderne, izobražene…

Zjutraj sva se s prijateljico oblekli kot pravi muslimanki in si skrbno skrili svoje lase pod temno ruto. Z moške strani je bilo precej smeha, midve pa sva si bili všeč. Že na zajtrku nas je pričakalo presenečenje; domačinke so bile oblečene v raznobarvna oblačila, tesne hlače in bile so celo naličene. Ženske morajo sicer na ulicah še vedno nositi ruto, a ta pogosto pokriva le čop ali polovico las. Ugotovila sem, da sem se pri oceni modnih pravil precej zmotila in da lahko s svojimi oblačili na ulicah Teherana izpadem kot prava konservativka. Padel
je prvi stereotip in kasneje so se podirali kot domine v vrsti; ženske v Iranu
so moderne, izobražene, spoznajo se na modo in želijo biti videti privlačne in
zapeljive.
Picture
Glavno in največje mesto Irana – Teheran.
Ženske so tukaj bolj moderne, izobražene in modne, kot si predstavljamo.

Teheran, največje in glavno mesto Irana, ima izredno onesnažen zrak. Po nekaterih podatkih zaradi bolezni, ki so posledica onesnaženega zraka, umre 27 ljudi na dan. Mi tega občutka zares nismo imeli, prav tako nobenih problemov pri prečkanju cest. Za tisti dan smo Teheran vzeli za svojega in v njem poizkušali uživati. Je mesto muzejev in največjega bazarja na Bližnjem vzhodu.

Picture
Teheranski bazar velja za največjega na Bližnjem vzhodu.
Številne pekarne, kjer jim nikoli ne zmanjka dela.

Največ lepotnih operacij, ženske še vedno manjvredne in zapostavljene

Iran je ena izmed držav, kjer opravijo največ lepotnih operacij. Imajo vrhunske lepotne kirurge, operacije so razmeroma poceni in iz vsega arabskega sveta hodijo moški in ženske na najboljše iranske klinike. Predvsem so priljubljene operacije nosov. Na ulicah smo videli ogromno ljudi s prelepljenimi, majhnimi nosovi.

Žal pa se tudi v praksi še vseeno kaže manjvreden, zapostavljen položaj žensk v iranski družbi. Moški se lahko poroči s štirimi ženami in ima neomejeno število začasnih žena ter se loči brez vzroka, kadar si to zaželi. Ženina želja po ločitvi je prepovedana. Glede na iransko pravo je žensko življenje vredno polovico moževega, žensko pričanje na sodišču pa je polovične veljave v primerjavi z moškim pričanjem. Prav tako ženske še zmeraj potrebujejo moževo dovoljenje za potovanje in delo. Skrbništvo ob ločitvi, ki jo je seveda predlagal moški, po otrokovem sedmem letu avtomatsko pripada očetu. Trinajstletno dekle je lahko obsojeno za kaznivo dejanje, fantje pa so odgovorni za enako dejanje pri petnajstih letih. Na srečo pa se družba počasi le spreminja. Iranske ženske prevzemajo svojo družbeno vlogo v državi. Danes pomenijo že večinsko populacijo na univerzah. Vrata v takšen, ženskam boljši, svet jim je prav gotovo odprla Shirin Ebadi, Nobelova nagrajenka boja za pravice žensk. Je le ena izmed mnogih kapljic, ki počasi postajajo čedalje večji potok, reka, ki je kmalu ne bo moč ustaviti in utišati.

Shiraz – mesto vrtnic, pesnikov, literature in vina; razglednica Ljubljane

Že naslednji dan smo poleteli v mesto Shiraz, ki nas je v trenutku očaralo. Shiraz se nahaja na jugozahodu Irana in velja za eno najstarejših mest starodavne Perzije. Je znano kot mesto vrtnic, pesnikov, literature in prav ironično tudi vina. Čeprav smo si ob kosilu zares zaželeli kozarček »slavnega« vina, smo vseeno kosilo morali poplakniti le z jogurtom in vodo. Mesto nas je pozdravilo s prijetnim bazarjem, hamamom, trdnjavo in vrtovi. V mošeji nas je pričakal prijazni vratar, ki zbira razglednice in jih lepi na vitrino. Med njimi je bila tudi razglednica Ljubljane in drugih mest bivše Jugoslavije. Čeprav smo bili na poti šele nekaj dni, nam je vsem prav prijetno zaigralo srce ob pogledu nanjo. Za konec dneva sta nas čakala še ogleda grobnic dveh najpomembnejših perzijskih pesnikov Hafeza in Saadija. Domačini pravijo, da ima vsak Iranec doma poleg Korana še Hafezovo zbirko pesmi. Nekateri se njegove verze učijo na pamet, drugim pa služi kot priročnik pri prerokovanju. Pravijo, da Saadi v svojih pesmih uči, kako živeti, Hafez pa, kako ljubiti. Verjetno bo kar držalo, saj je Hafez mnogo bolj priljubljen.

Persepolis – ruševine antičnega mesta; puščavski Yazd – ograje iz blata

Naslednji dan nas je čakal že težko pričakovan ogled Persepolisa, ruševin antičnega mesta, ki ga je uničil kdo drug kot eden najboljših antičnih vojskovodij, Aleksander Veliki.

Stolp tišine, kamor so zoroastrijani pokopavali umrle.

Bili smo že na polovici našega kratkega potovanje. Pred nami je bil še ogled puščavskega mesta Yazd z ozkimi uličicami, ki vodijo med visokimi ograjami iz blata, za katerimi se skrivajo prelepi vrtovi in veličastne rezidence. Mesto je poznano tudi po prekrasni Petkovi mošeji in Templju ognja, ki so ga postavili zoroastrijani, ki verjamejo v enega boga in štiri elemente, najpomembnejši element zanje pa je ogenj. Za konec dneva smo obiskali še Stolp tišine, kamor so zoroastrijani pokopavali umrle. Zares veličasten konec dneva, ki smo ga začinili v eni izmed tradicionalnih slaščičarn in čajnic, po katerih je mesto tudi poznano.

Picture
 Puščavsko mesto Yazd je med drugim znano tudi po prekrasni Petkovi mošeji in Templju ognja.

Udobni in poceni busi

Razdalje med mesti smo premagovali z VIP busi, nad katerimi smo bili navdušeni. Za nekaj dolarjev smo se peljali pet, šest ur na širokih, udobnih sedežih, ki so se spustili v ležišča. Zdelo se nam je, da se končno peljemo v poslovnem razredu v letalu.

Esfahan – drugi največji trg na svetu z enim najlepših bazarjev

Ostal nam je še ogled Esfahana, prelepega mesta z Imamovim trgom, drugim največjim trgom na svetu. Pričeli smo z ogledom armenske četrti, se odpeljali do palače 40 stebrov in že prispeli do veličastnega trga z enim najlepših bazarjev, kar sem jih videla. Za ogled trga, mošeje in palače smo porabili skoraj cel dan. Seveda so nas prijazni prodajalci vmes vabili v svoje trgovine in včasih se jim ni bilo moč upreti.

Dežela 1001 noči, prijaznih in gostoljubnih ljudi, ki se prebuja

Teden je hitro minil in utrujeni, vendar presenečeni in polni novih spoznanj, smo se morali vrniti domov. Iran je dežela izredno prijaznih in gostoljubnih ljudi, ki so veseli vsakega stika s tujci in ki želijo, da bi svet spoznal, da Iran ni zaprta, konservativna muslimanska država, polna prepovedi in pravil, ampak država, ki se prebuja in želi postati napredna demokratična velesila.

Obiskali smo le majhen košček te obmorske države na Bližnjem vzhodu, ki je bila do leta 1935 poznana kot Perzija. Iran meji na kar sedem držav in meri 1.648.000 km2, v njem pa živi 80 milijonov prebivalcev, ki so v glavnem muslimani – šiiti. Skriva še ogromno zakladov, zato smo sklenili, da se tja zagotovo še vrnemo in odkrijemo še ostale dele te pravljične dežele 1001 noči.

Piše: Damjana Račič

Komentirajte!

Kako vam je všeč Iran? Si ga želite obiskati? Kaj menite o vse večji svobodi in demokraciji žensk v nekaterih arabskih državah?