Morska (potovalna) bolezen

Precej neprijetno je, če vas med potovanjem doleti morska bolezen. Ali veste, zakaj do tega sploh pride? Slabosti, ki je povezana z morsko boleznijo, ne občutijo vsi enako. Nekaterim lahko postane slabo že ob rahlem guganju, drugi so nanjo odporni. Preberite si, kako se lahko morski bolezni izognete in kaj lahko storite, da bo morska bolezen čimprej minila.

Zakaj pride do morske bolezni?

​Morska bolezen se razvije zaradi nasprotujočih si podatkov, ki jih čutila pošiljajo možganom. Morsko bolezen, podobno kot vse slabosti, ki nastanejo zaradi gibanja, povzročajo motnje v sistemu ravnotežja, ki je v srednjem ušesu. Možgani dobivajo na eni strani podatke, ki jim jih prek vidnih dražljajev posredujejo oči, na drugi strani pa obenem o položaju telesa nenehno zbirajo podatke. Slednje dobivajo od ravnotežnega organa in posebnih čutil, ki zaznavajo položaj naših mišic. Na osnovi vseh podatkov, ki se na ta način znajdejo v možganih, ohranjamo ustrezno držo telesa in ga premikamo z usklajenimi gibi. Do morske bolezni torej pride, ko dražljaj, ki ga sprejemajo čutilni organi, ne ustreza pričakovanemu.

​Običajno je prvi znak morske bolezni brezvoljnost, nezainteresiranost za okolico in zehanje. Pojavi se bledica obraza, pred katero se občasno pojavi zardevanje. Sledi nelagodje v želodcu, začnejo vas motiti vonjave, ki jih pred tem niste niti opazili, sluh postaja občutljiv, v glavi pa čutite pritisk ali vrtoglavico. Postanete nemirni, požirate zrak in se začnete znojiti – najbolj opazno na čelu in nad zgornjo ustnico. Znoj je na otip hladen. Slabost in neprijeten občutek se pojavljata v valovih, nato po navadi sledi kratka faza izboljšanja. Slabost se lahko stopnjuje do bruhanja, ta pa v hujših primerih vodi do dehidracije. Bruhanje ne prinese olajšanja, nastopijo težave z zadrževanjem urina in blata, pojavlja se neracionalno vedenje. Slabost, ki ji sledi utrujenost in izčrpanost, lahko občuti vsak z normalno delujočim ravnotežnim organom.

Kako se spopasti z morsko boleznijo?

Na morsko bolezen je mogoče postati odporen. Odpornost se razvije po dveh do treh dneh stalne izpostavljenosti pogojem, ki povzročajo slabost, ali ob večkratni krajši izpostavljenosti. Po tem času namreč možganom nekako uspe uskladiti nasprotujoče si podatke iz različnih čutil. Veliko pa lahko naredite tudi za preprečitev, da do bolezni sploh pride. ​

Pred potovanjem: 

  • dobro se odpočijte,
  •  izogibajte se težki hrani,
  •  dan pred potovanjem uživajte čim več tekočine, najbolje vodo, izogibajte pa se sladkim sadnim sokovom, gaziranim pijačam in alkoholu,
  •  pred vkrcanjem na ladjo ali jadrnico si privoščite krajši sprehod.

Na potovanju:

  • Namestite se v osrednjem delu plovila ali vozila, obvezno obrnjeni v smeri vožnje. Najslabši je položaj v zadnjem delu plovila ter na stranskem delu krme (tam ste podvrženi tako dvigovanju in spuščanju kot gibanju v smereh levo-desno).
  • Izogibajte se branju ter delu z računalnikom ali za mizo na splošno. Pri plovbi z ladjo se seveda odsvetuje delo in vsesplošno zadrževanje v podpalubju.
  • Če začutite slabost, pojdite na svež zrak in usmerite pogled k obzorju – to pomaga čutu za ravnotežje.
  • Pazite, da vam ne bo prehladno ali da se ne zmočite.
  • Jejte suho hrano, da boste umirili želodec.
  • Če vam ne bo odleglo, se ulezite na hrbet, zaprite oči in čim manj premikajte telo, posebej glavo.
  • Če pride do bruhanja, pazite, da pijete dovolj tekočine.

Morska bolezen ali potovalna slabost?

​Ker za eno od oblik morske bolezni obolevajo tudi astronavti, zdaj velja, da so kinetoze (mednje spada tudi to, čemur pravimo morska bolezen) skupina sindromov slabosti, ki nastanejo zaradi delovanja zunanjih fizikalnih vzrokov, ti pa so posledica periodične pospešitve in upočasnitve gibanja človekovega telesa in/ali ustreznega optičnega vtisa. Med te bolezni torej ne spada le morska bolezen, pač pa vsa podobna stanja, do katerih največkrat pride med potovanjem z avtom, lahko pa tudi  pri guganju z gugalnico ali že samo pri opazovanju ladje.  Je mnogo pogostejša, kot se morda zdi na prvi pogled.  Gre za bolezni, ki to v resnici niso, pogosto pa jih lahko skupno poimenujemo potovalna slabost.
Potovalna slabost nastane, ker so omenjena čutila prilagojena na zbiranje podatkov iz okolja, ki je bolj ali manj nepremično. Ko se to ob plovbi z ladjo ali ob vožnji z avtomobilom nenadoma prične premikati, se podatki, ki prispejo v možgane preko vidnega živca, ne ujemajo s podatki, ki jih posreduje ravnotežni organ v notranjem ušesu.  Če vi vozite avto, bo del vaših možganov vedel oziroma predvidel, kaj se bo zgodilo ob ovinku in kako bo to učinkovalo na vaše telo. Ker v dejanju dejavno sodelujete, do slabosti ne bo prišlo. Kadar namesto vas vozi kdo drug, vpliva ovinka na vaše telo možgani ne bodo predvideli. Telo bo pošiljalo podatke, da mirno sedite, center za ravnotežje pa vam bo govoril, da se gibljete. Ker si vidne informacije in tiste o ravnotežju nasprotujejo, jih možgani ne znajo pravilno uskladiti, zaradi česar prihaja do slabosti. Če pa boste poleg tega še brali ali boste zazrti v ekran, se bo občutek slabosti še povečal.

Za vsako bolezen rož’ca raste

​Če bi se radi že vnaprej zavarovali pred slabostjo, lahko posežete tudi po nekaterih zdravilih. Ne pozabite, da preventivna zdravila začnejo delovati šele nekaj ur po zaužitju, zato jih morate vzeti nekaj ur pred začetkom poti/plovbe. Če je bolezen že nastopila, ta zdravila  niso učinkovita. Med najbolj pogostimi so Medramine-R  in skopolaminski obliži (Scopolamin TTS). Od naravnih zdravil se največkrat omenja ingver.
Če vas zanima še več podrobnosti o zdravilih, boste nekaj nasvetov in informacij našli tukaj. 
Če se želite izogniti potovalni bolezni, se lahko pred vožnjo z avtomobilom držite enakih nasvetov kot pred potovanjem z ladjo, pred potovanjem se odpočijte, izogibajte se težki hrani in zaužijte veliko tekočine – vode. Preden se odpravite na pot, poskrbite za to, da bo avtomobil dobro prezračen, saj slab zrak in vročina potovalno slabost še poslabšata. Če se slabost pojavi med vožnjo z avtomobilom, je najboljši, a žal ne zmeraj izvedljiv ukrep, da prekinete vožnjo in se nadihate svežega zraka.  Presedite se v sprednji del vozila in pogled usmerite v smer vožnje. Ne mislite na slabost in preusmerite pozornost na kaj drugega.
Piše: Mirjam Kimovec
Komentirajte!
Ali se tudi vam velikokrat zgodi, da vas na potovanju doleti morska bolezen?