S prijateljico sva priprave na potovanje začeli že sredi poletja. Za vse, ki si želite obiskati Sydney v novoletnem času, je planiranje pol leta v naprej nujno potrebno. Cene naraščajo iz dneva v dan in prenočišča se polnijo z neverjetno hitrostjo. Tudi rezervacijo nekaterih izletov je priporočljivo opraviti vsaj nekaj tednov vnaprej. Avstralija je v novoletnem času namreč res polna turistov. Za potovanje sva načrtovali obisk treh glavnih znamenitosti Avstralije. V najinem primeru je to pomenilo snorklanje po koralnem grebenu, opazovanje novoletnega ognjemeta s Sydneyske opere in obisk Uruluja- Ayers Rocka.
Brisbane in koralni greben, ali pa tudi ne ?
Prva destinacija najinega potovanja je bil Brisbane. Bolj kot zaradi mesta samega sva Brisbane izbrali kot izhodiščno točko, od koder sva nadaljevali najino pot proti koralnemu grebenu. Že na letališču sva prevzeli najin avto in se odpravili proti severu. Načrtovali sva, da naslednji dan obiščeva otok Lady Musgrave, kar predstavlja eno najbolj južnih točk koralnega grebena. Žal pa se najino potovanje ni začelo ravno najbolj obetavno. Prva novica, ko sva po dolgi poti prispeli v Brisbane, je bila, da je najin izlet odpovedan zaradi slabega vremena. Čeprav ti v takem primeru agencije ponudijo druge datume, to v najinem primeru ni pomagalo, saj je bi za naju postanek v Brisbanu dolg le nekaj dni, žal pa je ves ta čas vztrajal močan veter, ki je povzročal previsoke valove.
Plaže vzhodne obale Avstralije
Vseeno sva se odločili, da nama slabo vreme in odpovedan izlet ne bosta pokvarila potovanja. Avstralija ponuja toliko zanimivosti, da tudi če se načrti spremenijo, ti zagotovo ne bo dolgčas. Tako sva že prvi dan preživeli na čudoviti plaži, ki jih na vzhodni obali Avstralije res ne manjka. Prvi dan sva obiskali plažo v okolici mesta Hervey Bay, naslednji dan sva raziskovali okolico mesta Bundaberg, tretji dan pa izkoristili za sončenje na Sunshine Coast. Seveda pa ni šlo brez obvezne ure surfanja. Prijetna temperatura, bel pesek, modro morje in razgled na širni ocean. Kaj več si še lahko želiš? No, kaj hitro sva ugotovili, da je sonce v Avstraliji nekaj popolnoma drugega, kot je sonce, ki smo ga navajeni v Evropi. Tudi če sploh nimaš občutka, da je temperatura visoka, četudi je vreme lahko oblačno, je zaščita z visokim zaščitnim faktorjem nujno potrebna oprema. Če pa se soncu izpostaviš sredi dneva, tudi zaščitni faktor 50 včasih ne pomaga več.
Mon Repos
Mon Repos je kraj v okolici Bundaberga, kjer si lahko v naravi ogledate, kako želve izležejo svoja jajca, ali pa opazujete, kako male želvice prilezejo iz svojih jajc in iščejo pot nazaj v morje.
Seveda gre za stvar narave, zato preprosto ni zagotovila, da bo želva ravno tisti večer obiskala to plažo in izlegla jajca ali da se bodo majhne želvice ravno tisto noč odločile razbiti jajca. Midve sva območje obiskali konec decembra, kar je čas, ko želve izležejo svoja jajca, od januarja dalje pa je moč opazovati že tudi prve male želvice. Kljub temu da sva turo rezervirali več kot mesec dni vnaprej, sva pristali v 4. od 5 skupin, kar je pomenilo, da morajo tisti večer vsaj 4 želve izbrati to plažo. Kljub večurnemu čakanju in obupavanju nekaterih drugih gostov, sva se odločili, da bova vztrajali, in najino čakanje se je izplačalo. Videli sva, kako je želva le dober meter stran od naju v pesek izlegla preko 80 jajc. Ko je mama želva končala svojo nalogo, smo ji nato na pomoč priskočili še mi. Ker je želva za izleganje jajc izbrala mesto preblizu morja in bi bila zato jajca v nevarnosti, da bi jih zalilo morje, smo jajca prenesli nekaj metrov višje po plaži. Prav posebno doživetje je, ko v rokah držiš majhna jajčka in upaš, da se bo čez kakšen mesec iz njih izvalila majhna želvica. Nama ni uspelo ugotoviti, zakaj se želve tako rade vračajo prav na to plažo, ampak sva se veselili, da se.
Turistični Sydney
Polni vtisov in sončnih opeklin sva iz Brisbana poleteli proti najini osrednji destinaciji: Sydneyu. Prvi dan je bil namenjen spoznavanju mesta. Povzpeli sva se na Sky Tower, ki je z 309 metri odlična točka za opazovanje Sydneya. Kljub neskončni vrsti je bilo čakanje vredno, saj imaš lahko od zgoraj čudovit razgled nad resnično celotnim mestom. In jasno prvi razgled na zagotovo najbolj znano stavbo na tem kontinentu- Sydneysko opero. Drug način, kako si lahko ogledate mesto, je z vse bolj priljubljenimi ‘hop on hop off’ avtobusi. Seveda si je potrebno opero ogledati tudi od blizu. Vendar še posebej, če to delate v novoletnem času, ne pozabite, da ima enake želje še cela množica drugih turistov. Do novega leta nas je ločil le še en dan, zato je bila gneča res neverjetna. Le nekaj metrov stran od opere pa se odpre tudi razgled na Harbour Bridge, najbrž drugo najbolj znano in fotografirano atrakcijo v Sydneyu. Zvečer sva se odpravili na zasluženo večerjo v Darling Harbour. Nešteto barov in restavracij ponuja nekaj za vsak okus. Ne glede na to, ali si želite mirne večerje s prelepim razgledom ali pa živahne pijače ali dveh, boste to zagotovo našli v Darling Harbour.
Ognjemet s Sydneyske opere
Zadnji dan v letu sva izkoristili še veljavne karte za avtobus in se zapeljali še skozi ostali del mesta. Priprave na najbolj pričakovani del potovanja pa so se pričele že v zgodnjih popoldanskih urah. V Sydneyu za novo leto odprejo več točk v mestu, od koder lahko točno ob polnoči opazujete ognjemet. Vendar, pozor! Vsaka točka ima omejeno število mest, nato pa vstop ni več mogoč. Večino točk odprejo med 10. in 12. uro, a kljub temu da sva se proti želeni točki odpravili že okoli 14.00, je bila kapaciteta 65 000 ljudi že zapolnjena. Tako sva si izbrali eno od drugih točk, ki so še dovoljevale vstop. Ko nama je le uspelo izbrati drugo primerno točko in si izboriti vsaj primerno mesto za ogled ognjemeta, se je pričelo dolgo čakanje na težko pričakovani trenutek. Ure so minevale precej počasi in pričakovanje je naraščalo. Ob 21.00 smo lahko opazovali otroški ognjemet, ki je postavil pričakovanja še na višjo raven. Po vseh letih občudovanja enega najlepših ognjemetov preko televizijskih zaslonov bova tokrat znameniti ognjemet lahko občudovali iz prve vrste. Okoli pol polnoči pa je vznemirjenje doseglo vrhunec. Vsak si je želel izboriti kar se le da najboljše mesto in kamere so bile že na svojih mestih. Še zadnji trenutki in spektakel se je začel. Več kot 10 minut dolg veličasten ognjemet je razsvetljeval nebo med Sydneysko opero in znamenitim mostom.
Manly in Bondi Beach
Preizkusili sva tudi tretji način, potovanja skozi mesto- z ladjo. Čeprav je metro največkrat najhitrejša in najlažja izbira potovanja po Syneyu, pa je potovanje z ladjo oz. trajektom neprimerljivo bolj bogata izkušnja. Zapeljali sva se pod mostom, občudovali opero še iz drugega zornega kota in na koncu prispeli do Manly Beacha. Žal nama vreme spet ni bilo preveč naklonjeno, kar pa nama ni preprečilo, da sva preizkusili temperaturo morja. Glede na to, da je bil december v Sydneyu eden najtoplejših mesecev v zadnjih 40 letih, je bila temperatura morja za najina pričakovanja precej nizka.
Končno se je tudi nama nasmehnila sreča in vsaj zadnji dan sva lahko uživali na plaži ob sončnem vremenu. Jasno, obisk Sydneya ni popoln brez obveznega postanka na Bondi Beachu. Čeprav na tej plaži zares uživajo predvsem surfarji, je 7 kilometrov dolga peščena plaža vredna obiska.
Kenguruji, koale, neverjetni razgledi in adrenalin
Si lahko predstavljate potovanje v Avstralijo, ne da bi videli kenguruje ali pa ljubke koale? No midve si ga definitivno nisva. Zanimiv enodnevni izlet sva pričeli z obiskom nekakšnega živalskega vrta, kjer smo videli tasmanskega vraga, krokodila, nekaj različnih vrst kengurujev in koal, noje, kače, raznovrstne ptice in še mnogo drugih živali. Poleg tega sva na hitro pobližje spoznali koale in celo nahranili nekaj kengurujev. Po uspešnem začetku dneva je naša mala skupinica 10 ljudi nadaljevala pot do Blue Mountains. Vodička nam je pokazala nekaj krajev, kjer so še pred nedavnim živeli Aborigini, in nekaj ostankov njihove kulture. Kaj kmalu pa se nam je odprl čudovit razgled nad celotnim območjem. Prav posebno doživetje je sedeti na robu visoke pečine in opazovati širno okolico v popolni tišini- brez množice turistov. Neverjetni razgledi so nas spremljali celotno popoldne. Obiskali smo tudi Wentwortske slapove in množično obiskane The Three Sisters (Tri sestre). Da je bil dan še bolj popoln, smo na mestu, kjer smo se ustavili za kosilo, na prostem uspeli opaziti manjšo populacijo kengurujev. Dan smo končali v adrenalinskem parku nedaleč stran od The Three Sisters, tam sva preizkusili najbolj strmo železnico na svetu in se z gondolo s steklenim dnom zapeljali nad slapovi.
Adelaide
Najin naslednji postanek je bilo mesto Adelaide. To je bil le najin enodnevni postanek na poti proti Uruluju. Ker je bila cena letalske karte od Sydneya do Uruluja enaka tudi z enodnevnim postankom v Adelaidu, sva se zato seveda odločili, da na hitro preveriva še to mesto. Kaj hitro sva ugotovili, da gre za popolno nasprotje turistično nabitemu Sydneyu. Adelaide je žal precej podcenjeno in velikokrat spregledano mesto s strani turistov. Prijetno mestece, ki sicer nima ravno dolge zgodovine, je vsekakor vredno obiska. Ljubke kavarne, zanimiva arhitektura, prijetni ljudje in bližnje plaže počasi postavljajo Adelaide na svetovni zemljevid.
Rdeči kontinent
Čeprav se je najino potovanje vse bolj bližalo koncu, je bil pred nama še drugi vrhunec potovanja. Obisk verjetno najbolj znanega kamna na svetu. Pristali sva na letališču v Alice Springsu, kjer sva ponovno najeli avto in pričeli s 6-urno vožnjo ”in the middle of nowhere”. Šele tukaj sva zares spoznali, od kod Avstraliji ime rdeči kontinent. Neskončna cesta naju je vodila skozi puščavo in le redko sva srečali kak drug avtomobil. V njih so bili običajno le turisti, ki so tudi sami želeli resnično izkusiti to neverjetno pot. Čeprav sva najino pot začeli okoli 9. ure zjutraj, je termometer že takrat kazal čez 30°C, kaj kmalu pa je presegel tudi magičnih 40° C. Če se boste tudi sami kdaj odločili za to pot, nikar ne pozabite s seboj vzeti veliko vode. Na celotni poti, ki je dolga več kot 450 km, se namreč nahajata le dve bencinski črpalki oz. majhni postajališči, kjer lahko kupite gorivo in plastenko vode.
Urulu- Ayers Rock
Do Yulare, majhega turističnega naselja v bližini Nacinalnega parka Ayers Rock- Kata Tjuta sva prispeli v popoldanskih urah. Najina nastanitev je imela tudi bazen, zato sva si po vročem dnevu najprej privoščili hiter skok v hladno vodo. Zvečer sva se odpravili na bližnji griček, kjer sva opazovali sončni zahod nad Urulujem. Ravno v tistem času pa si je bilo moč na tem območju ogledati tudi zanimivo postavitev luči Fields of lights. Gre za neverjetno razstavo, kjer si ob vznožju Ayers Rocka lahka ogledate več kot 50 000 luči. Luči spreminjajo barvo in ustvarjajo neverjetno vzdušje v tej puščavi. Naslednji dan se je pričel že zelo zgodaj, saj je bil najin cilj opazovati sončni vzhod nad Urulujem. Zapeljali sva se tudi do bližnje manj znane Kata Tjute, nato pa se še pred največjo vročino skrili pred soncem. Proti večeru, ko se je temperatura spustila na ”prijetnih” 39° C, sva prehodili manjši del poti okoli Uruluja, nato pa še opazovali sončni zahod nad območjem. Zadnje jutro sva si sončni vzhod nad goro ogledali še s kameljega hrbta.
Čeprav je bilo tokratno potovanje za tako oddaljeno destinacijo res kratko, ni bilo zato nič manj pesto ali zanimivo. Prepričana pa sem, da se bom nekoč v to neverjetno raznoliko državo zagotovo vrnila. Če drugega ne, še vedno ostaja moja želja obisk koralnega grebena. Morda pa mi bo naslednjič sreča bolj naklonjena.
Avtor: Mirjam Kimovec
Komentirajte!
Je tudi na vašem spisku želja ogled novoletnega ognjemeta s Sydneyske opere? Kaj pa bi si vi ogledali, če bi obiskali Avstralijo za le 14 dni?
