Latvija je dežela ob Baltskem morju, v kateri prevladujejo neznosne ravnine, ki jih le tu in tam presekajo majhna valovita hribovja. Njen najvišji hribček je visok le 311,6 m. Dežela spada med še eno od Baltskih dežel, ki je nastala z razpadom Sovjetske zveze pred poldrugim stoletjem. Od vseh domačinov je kar tretjina Rusov.
Zgodovina, ki je močno zaznamovala njeno prihodnost
Zgodovina Latvije je za večino domačinov zgolj črna misel, saj so si deželo med seboj podajali mnogi. Njene korenine segajo že v 12. stoletje, saj so si jo že takrat prilastili danski ter nemški fevdalci. Kasneje so si jo razdelili kar štirje – Švedi, Danci, Poljaki in Litvanci. Seveda krutost ne pozna meja in je bila močno deležna tudi obeh svetovnih vojn, v prvi pod nemško okupacijo, v začetku druge pa pod Sovjetsko zvezo. Mnoge domačine so takrat deportirali v Sibirijo. V drugi svetovni vojni so se zanjo borili tako Nemci kot Sovjeti, vendar so prevladali nad njo Sovjeti. Domačini so utrpeli hude izgube, mnogi so se odseljevali, za povrh pa so v deželo dobili še mnogo delovne sile iz Rusije, kar je glavni razlog za spremembo njene prihodnosti ter s tem povezano tudi vere.
Peščene plaže ob Baltskem morju
Latvija je dežela, ki ima mnogo na pogled kar neskončno dolgih peščenih plaž. V hladnejših mesecih se plaže spremenijo v bele ravnine, saj so, ko jih pokrije sneg in zaledeni morje, videti kot neskončne bele planjave, ki jim ni videti konca. V poletju pa se te dobesedno rajske plaže spremenijo v središče zabave za prav vse generacije. Na videz delujejo plaže skoraj kot tiste v Tihem oceanu, le da jih krasijo borovci namesto palm. Seveda pa za poletno pestro dogajanje na plaži poskrbijo domačini z raznimi prireditvami in ostalo turistično ter gostinsko ponudbo. Zanimiv pečat turistični ponudbi dajejo tudi stoletja stare lesene vile po borovih gozdičkih, ki blestijo samo v poletnih mesecih, sicer pa so zaprte. Prav posebna izmed vseh plaž pa je Cape Kolka, kjer se del peščene plaže zajeda v morje. Na koncu te peščene plaže je občutiti, kot bi bili na koncu sveta, saj je skoraj okoli in okoli morje.
Riga
Rigo, glavno mesto Latvije, deli na polovico široka reka Daugava in se nedaleč naprej izliva v Riški zaliv. Ravno zaradi mogočne reke je Riga že iz davne zgodovine zelo pomembno pristaniško mesto. Nekoč je bilo mesto znano poleg pristanišča tudi po odličnem medu, krznu in živalskih kožah. Danes pa se vedno bolj razvija v smislu turizma ter s svojimi lepotami privablja turiste z vseh koncev sveta. Zaradi pestre in raznolike zgodovine ima le tem mnogo pokazati. Staro mestno jedro izstopa med vsemi zanimivostmi in dokazuje, da je res ustrezno na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Izjemno lep razgled po mestu in okolici pa je moč imeti z vrha spiralne cerkve sv. Petra. Poleg znamenitosti mesto nudi tudi pestro nočno življenje z mnogimi bari ter odličnim domačim pivom.
Starodavne vasice
Presenetljivo dobro so domačini ohranili mnoge izmed starodavnih vasic, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo v njihovi prvobitni obliki. V vaseh se življenje odvija, kot se je dejansko nekoč, na vrtu in v kuhinjah delajo gospodinje, hrabri vaščani delajo s konji in brusijo na brusne kamne, mlini na veter vihrajo v vetru, živina se pase za naravnimi, iz kamna in lesa postavljenimi, ograjami itd. Radovedni popotniki pa se lahko prosto sprehajamo med njimi in po želji seveda lahko tudi sodelujemo pri raznih domačih opravilih. Po drugi strani pa je moč opaziti na podeželju drugo skrajnost odmaknjenih vasic, ki niso ne sodobne in ne starodavne. Gre za revne odmaknjene predele ali celo samotne kmetije, med katerimi tudi mnoge propadajo. Na ta področja zaide le redko kdo, saj je že sama cesta do njih slaba, makadamska, z veliko luknjami in ponekod daje občutek, da skoraj ni prevozna. Neobičajna pa je tudi okolica predvsem samotnih kmetij, kjer se kar ne da načuditi sami neurejenosti, razmetanosti starih strojev, smetem in mnogim stvarem, ki ne sodijo tja.
Latvija je dežela, kjer se na ravnih dolgih cestah kar ne vidi konca. Ob vožnji dajejo mnoga jezera občutek neskončnosti, le rahli, nekaj metrov visoki hribčki, tu in tam presekajo monotonost. Nasprotje revščini na podeželju pa je tu veličastno mesto Riga s svojim kulturnim bogastvom in vedno boljšo turistično obiskanostjo. Dežela zares nudi mnogo, le obiskati je potrebno mnogo več kot pa samo to, kar navzven nudi turistična ponudba.
Piše: Mateja Mazgan
Komentiraj!
Kakšen se vam je zdel potopis o Latviji? Bi se sami odpravili na dopust v to deželo?
