Že v lanskem septembru se nas je peterica odločila, da gremo na ogled nogometne tekme v Barcelono. Tekmec kluba, za katerega sama navijam že od otroštva, je bil Atletico Madrid. Do odhoda v glavno katalonsko mesto je nato moralo preteči še nekaj časa, a šesti april je bil hitro pred vrati.
Pot do Zagreba nam je ob dobri glasbi in klepetu hitro minila, prvega navdušenja sobotnega dne pa je bilo deležno zagrebško letališče. Moderna stavba zanimivih oblik nosi ime prvega hrvaškega predsednika Tuđmana in se nahaja dobrih 10 km JV od Zagreba. Za našega najmlajšega 12-letnega udeleženca je bil to prvi letalski polet, tako smo z njim še ostali podoživljali svoje prve polete in obujali spomine. V dobrih dveh urah smo bili na španskih tleh pokrajine Katalonije in njenega glavnega mesta Barcelona.
Po ureditvi vseh formalnosti smo se s taksijem odpeljali v sam center mesta, v predel San Antoni (smo ga preimenovali kar v slovensko različico Sveti Anton), kjer je bil naš hotel.V tem predelu Barcelone se nahaja največja moderna tržnica, zasnoval jo je Gaudijev učenec Antonio Rovira Trias. V njej najdeš vse, kar si srce poželi, od svežega sadja, rib, mesa, oblačil, spominkov.
Dva dneva in pol, ki smo jih preživeli v tem mestu, smo po njem večinoma potovali z metrojem. Linije povezujejo vse dele mesta, metroji pa so zelo pogosti in tako prideš iz enega dela mesta v drugi del precej hitreje kot z avtobusom ali tramvajem. V tem času smo uspeli videti vse večje znamenitosti Barcelone od zunaj, za kaj več nam je zmanjkalo časa. To je tudi eden izmed razlogov, da bo obisk Barcelone ostal na mojem seznamu destinacij, ki jih želim še obiskati.
Sagrada Familia – Gaudijeva mojstrovina
Ker je bila že sobota naš dan D, dan tekme, ki smo si jo nameravali ogledati, smo malce spremenili naš načrt in smo si na ta dan ogledali le mogočno in svetovno znano cerkev Sagrada Familia. Gaudijeva mojstrovina nikogar ne pusti ravnodušnega. Ob smrti velikega španskega umetnika ta še ni bila končana, a jo številni mojstri kiparstva in arhitekture v zadnjih 80. letih dograjujejo in poskušajo slediti načrtom, da bo ta veličasten projekt končan do leta 2030.
Nepozabno doživetje – ogled tekme na Camp Nou
Po obisku in sprehodu po predelu okrog Sagrade Familie smo se z metrojem odpravili k stadionu Camp Nou, domovanju nogometnega klubskega velikana Barcelone. Sama sem njihova navijačica od leta 1994 in že odkar pomnim, sem si želela nekega dne doživeti vsaj eno nogometno tekmo v živo na njihovem stadionu. Kdor čaka, dočaka. Vedno trdim, da se vsaka želja izpolni, ko je čas za to. Kot kaže, je bilo leto 2019 namenjeno izpolnitvi te želje. Več kot dve uri pred tekmo se je v okolici stadiona trla množica navijačev. Med navijači ni bilo prerivanja, ne izgredov, niti ko so nas začeli spuščati na stadion.
Gradnja stadiona Camp Nou se je pričela leta 1954, zaključila pa tri leta kasneje. Otvoritvena tekma je bila med domačim moštvom in moštvom iz poljskega glavnega mesta Varšave. Domači nogometaši so dosegli svojo prvo zmago na svojem stadionu, končni rezultat je bil 4 : 2. Danes velja barcelonski Camp Nou za stadion, ki ga lahko obišče 98.772 gledalcev. Do leta 2021 bo današnji stadion dobil novo podobo, saj ga nameravajo renovirati, posodobiti in povečati kapaciteto.
Sama nogometna tekma se je končala po našem okusu, čeprav je vseskozi kazalo, da se bosta tekmeca razšla brez golov. Suarez in Messi sta bila krvnika našega Jana Oblaka, stadion pa je ob obeh golih dobesedno eksplodiral. Težko najdem besede za opis evforije, ki je zajela gledalce, noro doživetje, ki te potegne v vrtinec veselja, sreče vseh okoli tebe. Se samo prepustiš, iskreno veseliš dosežka in zmage na koncu.
Od La Ramble do morja
Čeprav smo v hotel prispeli v zgodnjih jutranjih urah, se je nedelja začela zgodaj. Dan in čas je potrebno izkoristiti, sploh ker je bilo treba še veliko stvari videti in doživeti. V predelu Svetega Antona je bilo na ulicah srečati le malo ljudi, nisem pa pričakovala, da bo spala še tudi znamenita La Rambla – sprehajališče. Bila je umirjena, malo več ljudi smo srečali le proti koncu te znamenite ulice, ko se ta konča s spomenikom, na vrhu katerega mogočno stoji Krištof Kolumb in se ozira proti morju. Sprehod je bil balzam za dušo, stojnice so se šele odpirale in vabile k nakupom.
Po prečkanju glavne ceste smo se znašli ob Sredozemskem morju, v predelu Port Vell. Naša pot se je nadaljevala po plavajočem lesenem pomolu – La Rambla de Mar vse do Muzeja katalonske zgodovine in marin. Ko smo prišli do plaž, so tudi te samevale. Le-te so peščene in se raztezajo več kot 4 kilometre do predela Port Olimpic. Morje je bilo v času našega obiska zelo hladno, tako da smo preizkusili le temperaturo in slanost. Za skok v morje pa bomo počakali poletje.
Popoldanski čas smo izkoristili še za obisk muzeja nogometnega kluba Barcelone, v katerem je nazorno predstavljena zgodovina kluba, zgodbe njihovih največjih legendarnih nogometašev in trenerjev, osvojeni pokali. Vodena pot te v muzeju pelje skozi prostore stadiona kot tudi na samo igrišče, nato navzgor do reporterskih kabin, skok nazaj na trdna tla v garderobe, sobo za tiskovno konferenco in trgovino.
Nogometni klub Barcelona je bil ustanovljen ob koncu leta 1899. Ustanovil ga je Švicar Joan Gamper, ki je skupaj z ostalimi enajstimi navdušenci še istega leta odigral prvo tekmo (Barcelona je premagala Bonanovo z 0:1). Do danes so osvojili 25 španskih ligaških naslovov, 30 pokalov Copa del Rey, 5 pokalov Lige prvakov in 3 pokale svetovnih klubskih prvakov.
Muhasto aprilsko vreme smo imeli tudi v Barceloni, a nedeljsko jutro ter dopoldanski čas nas je pospremilo sonce. Ko smo zapustili muzej in stadion ter tako zaključili z nogometno Barcelono, se je začelo oblačiti. Naše bolj pozno kosilo in kratek počitek je sovpadal s ploho in ohladitvijo ozračja.
Zvečer smo se odpravili še v znameniti park Montjuic. To je prostran park, ki se dviguje 213 m visoko nad barcelonskim pristaniščem. Načrtno so ga prvič pričeli urejati v letu 1929 za svetovno razstavo in v tem času so tudi zgradili Narodno palačo. V času olimpijskih iger leta 1992 so park obsežno renovirali in danes velja za izjemno prijetno zeleno oazo s čudovitimi parki, obsežno športno infrastrukturo – olimpijski stadion, košarkarska dvorana Palau Sant Jordi, druga igrišča – z dvema velikima muzejema: Muzej narodne katalonske umetnosti in Muzej stripov in ilustracij, številnimi vrtovi in prečudovitim razgledom izpred Narodne palače na Barcelono. Fascinantno.
Pred samo palačo je kar nekaj fontan, ena izmed njih se imenuje Magična fontana. Tudi to fontano so zgradili leta 1929 za svetovno razstavo. Ko se stemni, curke vode usmerjajo tako, da nastane čudovita glasbena in svetlobna predstava. Ko se voda združi v en curek, jo lahko nese tudi do 15 metrov visoko in to doživetje velikokrat spremlja posnetek pesmi Barcelona v izvedbi Freddija Mercuryja in Montserrat Caballe. A žal tega spektakla nismo videli. Povedali so nam, da se ta dogodek izvaja ob četrtkih, petkih in sobotah zvečer.
Sprehod po starem mestnem jedru
Ostal nam je le še ponedeljek. Ob vseh možnostih, ki smo jih imeli še na razpolago, smo se odločili za ogled in sprehod po starem mestnem jedru – Barri Gotic – in živalski vrt. Gotska četrt mesta te navduši z gotskimi stavbami, očarljivimi srednjeveškimi ozkimi uličicami in trgi ter seveda z mogočno katedralo iz leta 1298. Viri navajajo, da je katedrala skupek arhitekturnih slogov. V 6. stoletju je bila na tem mestu krščanska krstilnica, ki jo je v 11. stoletju nadomestila romanska bazilika, ta pa se je nato umaknila gotski katedrali. Prepustili smo se uličicam in po naključju smo tako naleteli še na Palačo katalonske glasbe, ki nas je fascinirala z zunanjim pročeljem, brezhibno izdelanimi mozaiki, v katerih je vdelano ogromno potrpežljivosti, vztrajnosti in vloženega časa, truda. Vsekakor verjamem, da bi nas navdušila tudi notranjost palače. Našo pozornost je pritegnil tudi vpadljiv neogotski obokan kamniti most iz leta 1928 na ulici Carrer del Bisbe.
Iz starega, očarljivega mestnega vrveža smo se odpravili do barcelonskega živalskega vrta. Ta se razprostira ob vzhodnem robu Parka de la Cuitadella. Park so uredili ob koncu 19. stoletja na kraju, kjer je včasih bila vojaška utrdba, z namenom, da bi prebivalci mesta prišli v stik z naravo in se v njem športno udejstvovali.
V samem parku se poleg živalskega vrta skriva kar nekaj znamenitosti in točk, ki si jih je vredno ogledati oz. jih tudi kako drugače spoznati, raziskati: vodnjak s slapovi, katalonski parlament, geološki in zoološki muzej, umetno jezerce, rastlinjak s konca 19. stoletja…
Sam živalski vrt ne navdušuje in razveseljuje le otrok, temveč smo tudi odrasli nad obiskom prijetno, pozitivno presenečeni in navdušeni. Ogromno živalskih vrst smo videli z vseh koncev sveta (veliko število ptičev, medvedov, opic, pingvinov, delfinov, žiraf, levov, slonov, zeber, želv…), ki imajo svoje bivanjske prostore na zelo velikih površinah; nato obisk terarija s kačami, plazilci, dvoživkami; lepe in čiste poti, ki te krožno popeljejo od ene do druge živali. Veliko zelenih površin in drevesnih krošenj, ki ti nudijo senco. Vreden obiska.
Kot sem zapisala v naslovu, je bila to dogodivščina, ki ne bo tonila v pozabo in ki jo bomo nekega dne ponovili. Če ne v Barceloni, pa v kakem drugem mestu.
Avtorica: Jasmina Peklar
