Ekomuzej Pivških presihajočh jezer

Za nedeljski oddih sva si zamislila sprostitev v naravi in druženje. Odpeljala sva se proti Pivki, lahkih nog naokrog po Krajinskem parku Pivških presihajočih jezer. Obiskala sva tudi Ekomuzej Pivških presihajočih jezer in prireditev Ovčarski dan.

Na pestrost življenja na Zgornji Pivki vplivajo Kras, voda in človek.

Panorama napolnjenega Petelinjskega jezera.

Pokrajina Martina Krpana in mnogih posebnosti

Občina Pivka ima največ jezer ter tudi največji odstotek ekoloških kmetijskih površin ​v Sloveniji.​ Tukaj narava ponuja ogromno raznolikost rastlinskih in živalskih vrst. ​Si lahko zamislite: na Petelinjskem jezeru najdemo več vrst metuljev kot v celi Veliki Britaniji. ​Črnega bora pa je na območju parka toliko, da domačini pravijo, da je to najlepša pivška roža. :)Zagotovo pa poznate slovenskega junaka

Martina Krpana z Vrha. Doma je bil prav na tem območju, pod Sveto Trojico med Postojno in Pivko. Fran Levstik je okoli leta 1858 zvedel za zgodbe o »švercanju« soli in oblikoval povest, ki se je spremenila v legendo o dobrem in klenem kmečkem možu. Res pa so se tukaj domačini ukvarjali s prodajo ledu. Ko je bilo jezero polno in zamrznjeno, so iz njega na velike kocke izsekali led. Skopali so globoke jame v zemljo, na dno dali slamo, nato pa izmenjaje zlagali led in slamo. Poleti so led naložili na vozove, ga vozili na obalo v Trst ter ga ribičem in hotelirjem prodajali za hlajenje in zmrzovanje živil (hladilnikov še ni bilo).

Na hribu nad Petelinskim jezerom stoji cerkvica Svete trojice. Pod tem hribom je bila nekoč vas Vasišče. Lokalna zgodba iz preteklosti govori, da so se vaščani neko zimo za polnočnico odpravili k sveti maši v faro Slavina proti Postojni, oddaljeno približno dve ure hoje. Na pot so se podali vsi, razen majhnih otrok ter starejših, ki niso mogli hoditi. Ujel jih je sneg, in da bi si skrajšali pot, so šli čez poledenelo jezero. Na žalost pa se je jezero udrlo in so skoraj vsi izgubili življenje. Otroke in starejše so razselili po okoliških vaseh in tista vas je tako ostala prazna.

Pivška presihajoča jezera

Ste vedeli, da je občina Pivka v Sloveniji tista z največ jezeri? Zelo posebno pa je, da enkrat ta jezera imajo, drugič pa jih nimajo. 🙂 Skrivnost te uganke je v tem, da so jezera namreč presihajoča.

Petelinjsko jezero v različnih obdobjih. Foto: Stojan Spetič.


Pivških jezer je kar 17
Jeredovce, Krajnikov dol, Petelinjsko jezero,  Klenski dol, Radohovsko jezero, Parsko jezero, Palško jezero, Malo in Veliko Drskovško jezero, Veliko in Malo Zagorsko jezero, Kljunov ribnik, Veliki dol za Kalcem, Kalsko jezero, Bačko jezero, Laneno jezero ter Šembijsko jezero. Največje jezero je Palško, najbolj obstojno pa Petelinjsko.Za spoznavanje njihovega nastajanja je mogoče v Ekomuzeju zavrteti posebno mlinsko kolo, ki nam prikaže jezera v različnem stanju polnosti. Napolnjena jezera lahko vidimo od pozne jeseni do pomladi. Petelinjsko jezero je izmed pivških 2. največje  ter najbolj obstojno – voda ostane v njem najdlje. Domačini se tukaj pozimi drsajo, v toplejših mesecih pa v jezerih tudi plavajo. Tam je svoj dom našlo veliko živali. V okolici je kar nekaj medvedjih brlogov, naokrog se sprehajajo tudi volkovi in lisice.​Tok vode prinese kdaj na površje v Petelinjskem jezeru celo človeško ribico. Kot endemit pa tukaj prebiva kraški škrgonožec, to je sladkovodni rakec. Njegova lastnost je posebna trdoživost, saj so njegova jajčeca lahko skrita tudi do šest let in čakajo na ugodne pogoje. Spodaj si oglejte še zanimiv video posnetek, kako je videti polnjenje jezera preko tal, počasi in vztrajno.

Petelinjsko jezero s čolničkom. Foto: Erika Kovačič

Poglejte video, kako voda počasi, a vztrajno polni presihajoče jezero.

Ekomuzej – kjer se združita učenje in igra

Kaj pa je ekomuzej? To je središče, ki pomaga pri ohranjanju, vrednotenju in razvijanju naravne in kulturne dediščine. V Sloveniji imamo samo dva ekomuzeja, poleg Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije še Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Ekomuzej Pivških presihajočih jezer je kraj, kjer boste izvedeli, kako jezera nastanejo, kako z njimi živijo domačini ter spoznali njihove prebivalce. Spoznavanje lokalnih posebnosti je zelo primerno tudi za družinski izlet.
​Muzej je manjši, vendar zelo interaktiven. ​Nudi precej dejavnosti, predvsem za otroke. Vse si lahko pogledamo od blizu, primemo v roke, preberemo in se igramo. Otrokom so eksponati zlahka dostopni na njihovi višini. Knjižica za branje je na njihovi višini, sami lahko odtiskujejo stopinj živali, saj lahko stopijo na pručko.
Tudi midva sva obnovila znanje, kaj se zgodi z različnimi kamninami, če nanje kanemo vodo ali kislino. Preizkusila sva, kako težko bi bilo nesti poln žakelj v oddaljen mlin. Posvetila sva v jamo ter iskala človeško ribico. Poskusila sva brinove jagode ter obnovila znanje prepoznavanja dreves po njihovem deblu. Najbolj vesela pa sva bila seveda ustvarjanja s “štampiljkami”, s katerimi sva odtiskovala stopinje različnih živali ter ugibala, kateri bi lahko pripadale. V ugibanju sva se odrezala sicer precej slabo in bi se nama v gozdu lahko kdaj zaradi tega slabo pisalo. 🙂 Sva se pa k sreči iz tega precej naučila, ko sva potem preverila pravilni odgovor tako, da sva pokukala pod pokrov z ustrezno številko. 

Prijetna destinacija za izlet bližje k naravi

Odpravili smo se tudi na sprehod do Petelinjskega jezera, za katerega smo od Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer potrebovali približno pol ure v eno smer. Ob najinem obisku naju ni pričakalo jezero, temveč čudovit travnik. Tako sva si lahko od bližje pogledala tudi estavele. Estavela je odprtina v tleh, ki vodo sicer požira, a jo občasno tudi bruha, zato je istočasno bruhalnik in požiralnik. Navduševala sva se tudi nad lepoto cvetočih irisov, ki tam rastejo.

Prijetna destinacija za izlet bližje k naravi

Odpravili smo se tudi na sprehod do Petelinjskega jezera, za katerega smo od Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer potrebovali približno pol ure v eno smer. Ob najinem obisku naju ni pričakalo jezero, temveč čudovit travnik. Tako sva si lahko od bližje pogledala tudi estavele. Estavela je odprtina v tleh, ki vodo sicer požira, a jo občasno tudi bruha, zato je istočasno bruhalnik in požiralnik. Navduševala sva se tudi nad lepoto cvetočih irisov, ki tam rastejo.

VEČ o ekomuzeju pivških presihajočiH jezer >>

Avtorja: Mojca in Aleš

NAGRADNA IGRA JE ZAKLJUČENA

Srečni nagrajenci so:

NAGRADE:
1. nagrada: JANA KALIN –  1x družinska vstopnica za Ekomuzej Pivških presihajočih jezer

2. nagradaMAJA PELKO – 1x majica Ekomuzej Pivških presihajočih jezer

3.nagrada: IVANKA PETERNEL  – 1x obesek za ključe ​Ekomuzej Pivških presihajočih jezer

Ste že obiskali Ekomuzej Pivških presihajočih jezer?
Picture