Ekomuzej Pivških presihajočih jezer

Za nedeljski oddih sva si zamislila sprostitev v naravi in druženje. Odpeljala sva se proti Pivki, lahkih nog naokrog po Krajinskem parku Pivških presihajočih jezer. Obiskala sva tudi Ekomuzej Pivških presihajočih jezer in prireditev Ovčarski dan.

Pokrajina Martina Krpana in mnogih posebnosti

Na hribu nad Petelinskim jezerom stoji cerkvica Svete trojice. Pod tem hribom je bila nekoč vas Vasišče. Lokalna zgodba iz preteklosti govori, da so se vaščani neko zimo za polnočnico odpravili k sveti maši v faro Slavina proti Postojni, oddaljeno približno dve ure hoje. Na pot so se podali vsi, razen majhnih otrok ter starejših, ki niso mogli hoditi. Ujel jih je sneg, in da bi si skrajšali pot, so šli čez poledenelo jezero. Na žalost pa se je jezero udrlo in so skoraj vsi izgubili življenje. Otroke in starejše so razselili po okoliških vaseh in tista vas je tako ostala prazna.
​

Pivška presihajoča jezera

Ste vedeli, da je občina Pivka v Sloveniji tista z največ jezeri? Zelo posebno pa je, da enkrat ta jezera imajo, drugič pa jih nimajo. 🙂 Skrivnost te uganke je v tem, da so jezera namreč presihajoča.
​
Pivških jezer je kar 17: Jeredovce, Krajnikov dol, Petelinjsko jezero, Klenski dol, Radohovsko jezero, Parsko jezero, Palško jezero, Malo in Veliko Drskovško jezero, Veliko in Malo Zagorsko jezero, Kljunov ribnik, Veliki dol za Kalcem, Kalsko jezero, Bačko jezero, Laneno jezero ter Šembijsko jezero. Največje jezero je Palško, najbolj obstojno pa Petelinjsko.Za spoznavanje njihovega nastajanja je mogoče v Ekomuzeju zavrteti posebno mlinsko kolo, ki nam prikaže jezera v različnem stanju polnosti. Napolnjena jezera lahko vidimo od pozne jeseni do pomladi. Petelinjsko jezero je izmed pivških 2. največje ter najbolj obstojno – voda ostane v njem najdlje. Domačini se tukaj pozimi drsajo, v toplejših mesecih pa v jezerih tudiplavajo. Tam je svoj dom našlo veliko živali. V okolici je kar nekaj medvedjih brlogov, naokrog se sprehajajo tudi volkovi in lisice.​Tok vode prinese kdaj na površje v Petelinjskem jezeru celo človeško ribico. Kot endemit pa tukaj prebiva kraški škrgonožec, to je sladkovodni rakec. Njegova lastnost je posebna trdoživost, saj so njegova jajčeca lahko skrita tudi do šest let in čakajo na ugodne pogoje. Spodaj si oglejte še zanimiv video posnetek, kako je videti polnjenje jezera preko tal, počasi in vztrajno.

Ekomuzej – kjer se združita učenje in igra

​Muzej je manjši, vendar zelo interaktiven. ​Nudi precej dejavnosti, predvsem za otroke. Vse si lahko pogledamo od blizu, primemo v roke, preberemo in se igramo. Otrokom so eksponati zlahka dostopni na njihovi višini. Knjižica za branje je na njihovi višini, sami lahko odtiskujejo stopinj živali, saj lahko stopijo na pručko.
Tudi midva sva obnovila znanje, kaj se zgodi z različnimi kamninami, če nanje kanemo vodo ali kislino. Preizkusila sva, kako težko bi bilo nesti poln žakelj v oddaljen mlin. Posvetila sva v jamo ter iskala človeško ribico. Poskusila sva brinove jagode ter obnovila znanje prepoznavanja dreves po njihovem deblu. Najbolj vesela pa sva bila seveda ustvarjanja s “štampiljkami”, s katerimi sva odtiskovala stopinje različnih živali ter ugibala, kateri bi lahko pripadale. V ugibanju sva se odrezala sicer precej slabo in bi se nama v gozdu lahko kdaj zaradi tega slabo pisalo. 🙂 Sva se pa k sreči iz tega precej naučila, ko sva potem preverila pravilni odgovor tako, da sva pokukala pod pokrov z ustrezno številko. ​