Po tem, ko sva si pogledala znamenitosti Balija, sva se odpravila naprej raziskovat Indonezijo. Pogledala sva si tri otočke v bližini Balija, ki slovijo po lepih plažah in koralnih grebenih
Nusa Lembongan
Nusa Lembongan je majhen otoček blizu južne obale Balija. Je priljubljena točka za dnevne izlete balijskih turistov. Midva sva na njem ostala dva dni.


Najina koča na Nusi
1 od 14

Pod kokosovimi palmami sva v tejle simpatični koči našla pravi kraj za oddih. Pod slamnato streho sva imela celo klimo, čeprav je bilo v koči polno lukenj.

Pokrivalo za delo na riževih poljih naju je čakalo pred kočo, tako sva lažje prenašala vročino. Klobuk je udoben in zračen za nošenje, ni pa ravno primeren za modne piste.

Rajska plaža kakih 200 m od koče je bila povsem prazna, saj si moral do nje čez majhen hribček. Kristalno čisto morje, valovi, bujna vegetacija v ozadju... Tukaj se ti kar čas

Takole so na Nusi postavili nekaj bungalovčkov neposredno nad skale in votlino, ki jo je izdolblo morje.

Srfanje na valovih je v Indoneziji zelo popularno. Največ srfajo Avstralci, ki jim je Indonezija geografsko precej blizu. Nad koralnimi grebeni se dvigajo valovi, na katerih potem jezdijo srfarji.

Srfar se je takole potopil v val, da bi ujel naslednjega. Veliko srfarjev je po telesu polnih brazgotin, saj včasih padejo na grebenu na korale, ki so izjemno ostre. Celjenje ureznin od koral je zelo dolgotrajno, saj korale izločajo določene strupe.

Takole sem postavil svoj ležalnik poleg tradicionalnega indonezijskega ribiškega čolna, ki jih je na obalah veliko.

Ribiči se takole odpravijo na ocean na ribolov. Čolni imajo zelo zanimivo obliko, saj na vsaki strani štrlita iz čolna dva rogova, na katerih sta pritrjena dolga lesena tramova.

Srkati mleko iz kokosovega oreha v senčki je res sprostitev. Domačini ti ga lepo preluknjajo in opremijo s slamico. Kokosove orehe zjutraj poberejo ob naših kočah.

Ko mleko popiješ, ti oreh presekajo na pol in ti prinesejo žlico,tako da ven poješ še "kokosovo meso", mljask, mljask...

Sestanek moških na vasi pa je videti takole. Pametujejo in poležavajo v senci sredi vasi. Nekakšen ekvivalent našim barom za moške gostilniške debate.
Lombok
Iz Nuse Lenbongan sva se potem s hitrim motornim čolnom odpeljala nazaj na Bali. Nato sva z letalom poletela na Lombok. Letela sva z zelo starim propelerskim letalom. Strop je imel tako nizek, da sem moral zaradi moje višje rasti držati glavo postrani. Ko je pilot vključil motorje, je bilo slišati, kot bi zagnal traktor. Klima je začela dobro delovati , ko smo že pristajali. Še kakšne kokoši in ovce na sosednjih sedežih so manjkale in doživetje bi bilo popolno.
Lombok je otok, ki je malo manjši od Balija. Je pa manj naseljen, tudi manj turistično razvit. Prebivalci so, za razliko od Balija, tu muslimani.
1 od 8

Plaža v Sengiggi, kjer sva bila nastanjena, je bila ena lepših. Hotel si je kar prilastil del plaže in prepovedal vstop domačinom. Domačini seveda hočejo turistom prodati vse živo. Tukaj sva tudi kupila zelo poceni biserne ogrlice in zapestnice iz pravih indonezijskih biserov.

Pogled na lepo urejen hotelski botanični vrt.. V Indoneziji domačinke nudijo zares ugodne masaže, 5 EUR/uro za balijsko masažo. Midva sva se skoraj vsak dan masirala pri lokalnih ženičkah, ki turiste masirajo kar na plaži pod kokosovimi palmami.

Ribiči na koralnem grebenu pred hotelom. Tudi 200 m od obale takole do pasu v vodi stojijo lokalni ribiči. Zbere se jih tudi po nekaj deset in brez prestanka ribarijo. Poleg njih pa so tam še srfarji, ker se na koralnem grebenu dela dober val.

Podvodni svet v Sengiggi je zelo pester, saj se že na plaži Sengiggi Beach hotela začne koralni greben. Tukaj sem z velikim veseljem snorklal in občudoval korale ter pisane ribice. Je pa tukaj izredno močan tok. Ko stojiš v vodi do pasu, imaš občutek, da stojiš v deroči reki. Jaz sem vaditelj plavanja, pa ni bilo variante, da bi uspešno plaval proti toku. Zato se tukaj vsi kopajo pri obali in do pasu v vodi.

Kup indonezijskih otrok, ki se igrajo in podijo po mestni plaži. Seveda, ko te zagledajo, se hočejo slikati s tabo.
Otočki Gili – biseri v ocanu
Trije majhni otočki blizu Lomboka so postali prava atrakcija predvsem zaradi podvodnega sveta in so jih sedaj okupirali zahodnjaki. Z gliserjem sva se z Lomboka odpravila na idilični Gili Trawangan, ki je priljubljen tudi pri mladoporočencih. Srečala sva italijanski par, ki je preživljal tam medene tedne. Pohvalila sta staro Ljubljano, da je polna mladih.
1 od 10

Ko sva prišla do najine nastanitve - Villa Ombak, so nama takoj kot dobrodošlico ponudili zanimiv koktajl, ki je bil na podstavku s kipcem. Videti je bilo, kot da kipec drži limono.

Takle razgled je bil na plaži, kjer si od daleč videl vulkane na Lomboku ter čisto morje s koralnimi grebeni. Super za "možgančke na paši".

Plaža je bila polna koral, zato ni bilo prav prijetno pešačiti bos po njej. Gliji so znani po bogatem podvodnem svetu. Tok je bil tudi tukaj zelo močan, a sem ga izkoristil v svoj prid. Pri najini vili sem zakoračil v vodo, nato pa me je tok nesel mimo pol otoka. Ni mi bilo treba plavati, ampak sem samo opazoval korale in ribice, kot bi gledal televizijo, in se prepustil toku. Res fantastično doživetje. Videl sem tudi želvo in se ji približal na 1 meter. Potem sem na drugi strani otoka zlezel iz vode in šel peš nazaj proti najini vili.

Obala ob oseki ne izgleda nič kaj vabljivo, ko korale pogledajo iz vode. Potem se najdejo domačini, ki pridejo pobirat razne morske sadeže in rake. Razlika med plimo in oseko je tukaj precejšnja.

Vila Ombak je bila zakon. Spodaj si imel zunanjo posteljo in visečo mrežo. Na balkonu so bili ležalniki in v notranjosti velika postelja. Za poležavanje je bilo več kot dovolj rekvizitov :).

Seveda so imele vse vile tudi skupen bazen in jakuzzi. Večina turistov sploh ni bila na plaži, kjer je bilo zelo vroče, ampak je raje poležavala v senci ob bazenu.

Na Glijih ni nobenega avtomobila. Vse vozijo s konjskimi vpregami. Če hočeš, te peljejo gledat sončni zahod na drugo stran otoka.

Zunaj sta bila takole postavljena kopalnica in WC. Zelo zanimivo je bilo, ko si sedel na WC-ju in ti je v noge pripekalo sonce

Tabla, ki vabi na tečaj potapljanja, je bila zelo zanimiva. Nemški par se je preselil na otok in ustanovil šolo potapljanja. Cene so zelo ugodne. Tudi jaz sem se prijavil, vendar sem ravno takrat dobil hude prebavne motnje, zato se je nisem udeležil. V lokalni restavraciji sem namreč jedel premalo pečenega piščanca. Ko sem prišel k lokalnemu zdravniku, se je ta najprej začel na ves glas smejati, nato pa je rekel: "White man, diarea!" in se smejal naprej. Potem mi je le dal neke tablete, ki so pomagale. Je bil pa res faca.
Komentirajte!
Vpišite komentar in delite svoje mnenje z drugimi bralci. Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni s svojim Facebook, Yahoo ali Hotmail računom.
- Advertisement -
Spletna stran Potnik.si uporablja piškotke, za izboljševanje uporabniške izkušnje. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate, da boste prejeli piškotke. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu >>