Tokrat si lahko preberete zanimiv intervju s Sebastijanom Golobom – Slovencem, ki že več let živi na Baliju (v Indoneziji). Sebastijan izhaja iz Poljčan. V oktobru in novembru lani je bil po 2 letih ponovno v Sloveniji. Ob tej priložnosti smo se zapletli z njim v pogovor ter izvedeli marsikaj zanimivega o Baliju, življenju tamkajšnjih ljudi, turizmu na Baliju ter še mnogo več …
Kdo je Sebastijan Golob? Kako bi se opisali?
Rodil sem se l. 1974, do svojega 18. leta sem živel pri stari mami v Poljčanah. Kasneje, po
smrti stare mame, sem se preselil k svojim staršem na Dravinjsko cesto v Poljčanah. Starši so imeli diskoteko in picerijo, kjer sem delal do svojega 24. leta starosti. Približno deset let sem delal za neko zavarovalnico, v tem času sem imel tudi svoje podjetje. Imeli smo podjetje tudi na Nizozemskem, v Rotterdamu, kjer smo gradili tovorne ladje. V petih letih, kar živim na Baliju, sem se zelo spremenil. Na življenje sem začel gledati drugače, danes mi veliko pomenijo druge stvari, kot pa, ko sem še živel v Sloveniji. Včasih mi je bil najpomembnejši denar in pa posel, nisem videl svoje družine. Sedaj pa so mi na prvem mestu prijatelji, ki mi stojijo ob strani, kadarkoli kaj potrebujem. Pravi prijatelj je tisti, ki ti
ponudi pomoč, ko jo potrebuješ, ne pa da le-to zahteva od tebe. Dobil sem si popolnoma nov krog prijateljev. Pred leti sem bil zelo negativna oseba, zelo živčen in nervozen v poslu. Sedaj pa se nič več ne sekiram, sem pozitiven in se ne obremenjujem z malenkostmi.
Kako je prišlo do odločitve za bivanje izven Slovenije?
Ko sem bil še majhen, je večkrat prišel k nam domov stric iz Avstralije. Že kot majhen deček sem si želel, da bi živel nekje v tujini, v Avstraliji. Ko sem bil star okoli 22 let, sem se poročil in dobil hčerko. Takrat so začasno moje sanje utonile v pozabo. Po določenem času, ko sva se z bivšo ženo razšla, se je ponovno pojavila želja, da bi šel v tujino. Marca 2008 sem odpotoval za tri tedne na Bali. Tam sem premišljeval o svojem življenju, kaj si sploh želim v življenju, kaj je dobro zame in kaj ne. Takrat sem sprejel odločitev, da se izselim iz Slovenije. Ko sem prišel nazaj v Slovenijo, sem o tem govoril s svojo bivšo ženo in s svojimi poslovnimi partnerji. Konec oktobra 2008 sem se ponovno odpravil na Bali s svojo takratno partnerko. Tam sva bila dva meseca, nato pa sva odšla naprej v Avstralijo. Tam sem spoznal tudi Slovenca, ki mi je pojasnil vse glede vize za bivanje v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Na Novi Zelandiji sva živela približno sedem mesecev, nato pa ponovno še dva v Avstraliji. Tedanja partnerka je morala poslovno v Slovenijo, zato sva šla na Bali. Jaz sem tam tudi ostal in od takrat živim na Baliju.
Zakaj ste za svoj dom izbrali ravno Bali? Kako vidite Slovenijo danes?
Za Bali pravijo, da je otok bogov. Kjerkoli na Baliju se človek nahaja, čuti neko posebno energijo, jaz se tam počutim res enkratno. Vsak dan se počutim dobro, vsak dan sem nasmejan in dobre volje. Dnevi minevajo počasi, ljudje se premikajo, kot da bi gledal počasni posnetek na filmu, nihče se nič ne sekira. Sedaj, ko sem po dveh letih in pol prišel nazaj v Slovenijo, kar postanem malo živčen zaradi vsega, kar se tukaj dogaja. Drugače pa komaj čakam, da se vrnem na Bali. Ko gledam spremembe v tej naši lepi Sloveniji, se mi zdi, kot da sem prišel v neko tujo deželo. Vse je drugače, ni denarja, ljudje so depresivni… Ni denarja, da bi se vrnil nazaj, prišel pa bom na dopust.
S čim se ukvarjate na Baliju?Zadnjih pet let, kar živim na Baliju, se ukvarjam s turizmom. Trenutno tržimo šest luksuznih apartmajskih vil, en apartma in en objekt za “backpackerje” (cenejša nastanitev). Vse apartmajske vile so kategorizirane s petimi zvezdicami, oddaljene od morja 200 m. Vsaka vila ima svoj privaten bazen, 3 ločene spalnice, vsaka ima svojo kopalnico s kadjo in tušem, popolnoma opremljeno kuhinjo, bar in odprto jedilnico, klimatsko napravo, LCD TV, WiFi.
Življenje je popolnoma drugačno, kakor ga poznamo v Evropi. Nobeden se ne sekira. Lahko bi rekli temu po domače “jebivetri”. Na Baliju se večinoma živi od turizma. Tukaj so večinoma ljudje z nizko izobrazbo, plača se giblje nekje med 90 in 100 eur.
Bolj imaš belo kožo, bolj te imajo radi – temu mi rečemo “fresh money” 🙂
Je na Baliju veliko Slovencev, imate kaj stikov med seboj?Na Baliju je kar nekaj Slovencev in prebivalcev bivše Jugoslavije, s katerimi smo v kar dobrih stikih in se družimo.
Pri plači manj kot 100 evrov je to čisto normalno, jaz bi temu bolj rekel boj za preživetje.
Jaz živim tukaj približno 6 let in po mojem prepričanju se bo počasi vse skupaj ustavilo. Preveč je turistov, približno milijon na mesec se jih obrne samo tukaj. Bali je velik za približno 1/3 Slovenije, a je večina dogajanja in turistov skoncentrirana na jug.
Kakšne so možnosti potovanja z Balija na druge otoke oz. v druge države in znamenitosti? Ali so letalske karte drage?
Sedaj je najcenejša opcija Benetke-Jakarta, ta stane približno 580 do 650 eur (povratna), potem pa iz Jakarte na Bali z lokalno družbo, karta pa stane nekje 20 do 40 eur. Tudi po Indoneziji je zelo lepo in poceni potovati, ogromno se da videti in doživeti, Indonezija ima tudi okoli 15,000 otokov, med katerimi boste gotovo našli tudi vaš rajski otoček.
Kaj priporočate našim bralcem, da si pogledajo na Baliju oz. kaj je tisto, zaradi česar bi jim vi priporočili Bali kot naslednjo počitniško destinacijo?
Bali je zelo lep in poseben kraj, imenujejo ga tudi otok bogov. Počutje je tukaj posebno, čuti se energija. Ko enkrat obiščeš Bali, ti priraste k srcu in se želiš vedno in vedno vračati.
A pogrešate karkoli, kar je v Sloveniji, pa tega ni na Baliju?
Mojo hčerko, ki živi tukaj v Sloveniji. In pa dobro domačo hrano: najbolj pogrešam pečenice z zeljem, pa tudi meso z žara. Edino, česar ne pogrešam, je pa riž. Tega je na Baliju ogromno. V teh dveh mesecih, kar sem v Sloveniji, sem se zredil za sedem kilogramov. Naredil sem vse zdravniške preglede: pregled krvi, holesterola, … Holesterola imam 2,5, tako da je na Baliju hrana res dobra. Imamo sadje, ki ga prej nikoli v življenju nisem niti videl: mini banane, mini ananas, ogromno zanimivih novih sadežev. Povsem drugače je, ko zaužiješ ananas, ki ga utrgaš s palme, ali pa banane. Na Baliju potrgajo še zelene sadeže z dreves, le-ti pa potem zorijo med transportom v Evropo. Pri nas je vse sadje sveže in sočno ter povsem drugačnega okusa kot eksotično sadje, ki ga lahko kupite v Sloveniji.
Kakšna se vam zdi Slovenija, ko ste se vanjo vrnili po nekaj letih? Kje vidite največje spremembe?
Slovenija je še vedno zelo lepa turistična destinacija, vendar je imam ponavadi po 14 dneh dovolj. Največ sprememb vidim v tem, kako so se ljudje spremenili, kako so razcepljeni, drugačni, vsak gleda samo zase, ni več pravega prijateljstva.
Če bi se nekdo odločil, da bi preizkusil srečo v tujini in bi izbral Bali, na koga se mora obrnit oz. kaj vse mora storiti, da lahko tam začne na novo živeti svoje sanje oz. življenje?
Če kdo želi kako informacijo, se lahko brez težav obrne name in če bo v moji moči, mu z veseljem pomagam. Vem, kako je, ko se odpraviš v svet in nimaš nikogar. Vsak odhod iz kroga udobja oziroma iz okolja, ki nam je domače, je težaven. Če si si “porihtal” vse v glavi in veš, kaj želiš, potem ni težko in ti bo uspelo.
Vaši načrti za prihodnost?
Kakor kaže, se bom verjetno poročil z domačinko na Baliju in si ustvaril novo družino. Največji načrt za mojo prihodnost pa je v tem, da ostanem zdrav, vesel in zadovoljen. Vse ostalo pride samo, ko človek to potrebuje. Pred leti sem se precej obremenjeval z denarjem, ki ga nikoli ni bilo dovolj, in poslom. Danes pa vidim, da v točno določenem trenutku, ko nekaj potrebuješ, pride to k tebi. Ko človek umre, se ga ljudje spomnijo po njegovih dejanjih, ne po tem, koliko denarja je imel in kako je živel. Torej živeti brez sekiranja in živčnih težav.
Vaš življenjski moto?
Moj življenjski moto je: “Živi oziroma zajemaj življenje z veliko žlico!” Ni važno, koliko imaš, za svoje sanje imaš vedno dovolj. Bolj si pozitiven, bolj razmišljaš o pozitivnih stvareh, vse pride k tebi. Življenje je kakor bumerang, kar daješ, to dobiš. Če posadiš koruzo, zraste koruza, ne more zrasti pšenica. Karkoli se ti zgodi v življenju, se ti zgodi z razlogom. Vsaka stvar, tudi če je slaba, danes je slaba, čez pet ali šest let boš ugotovil, da je bila dobra. Zato ker te je porinila na pravo pot. Življenje je vedno nastavljeno kot zemljevid, po katerem moraš potovati. Če ne potuješ, kjer bi moral, te življenje vedno tepe in ti daje signale, kam moraš iti. Ko se človek rodi, dobi svojo usodo. Verjamem, da je 80 % usode določene, preostalih 20 % pa lahko vsak sam spreminja. Vsako osebo, ki jo spoznamo, spoznamo z razlogom, da nas nekaj nauči in da mi nekaj naučimo to osebo. Pozitiva, pozitiva in še enkrat pozitiva.
Bi radi še kaj sporočili našim bralcem?
Naj bo stvar še tako slaba, nikoli ni tako slaba, da ne bi mogla biti še slabša in nikoli tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Vsem Vam želim čim več pozitivizma. Vsak ima možnost, da naredi iz svojega življenja, kar želi. Imejte “jajca”, kot rečemo po domače! Če si zaželite odklopa ali oddiha na prelepih peščenih plažah, pa dobrodošli na Baliju. 🙂
Intervju napisala: Tatjana Brumec
. Sebastijan izhaja iz Poljčan. V oktobru in novembru lani je bil po 2 letih ponovno v Sloveniji.){kind=link}