V prejšnji številki ste lahko prebrali prvi del potopisa po sanjskih Maldivih in izvedeli vse o prvih dneh popotovanja. Tokrat pa preberite, kako se je potovanje nadaljevalo in kaj vse še lahko vidite na Maldivih.
Maafushi
Priljubljen počitniški otok leži približno na pol poti med Fulidhoojem in otokom Male, kjer je tudi glavno mesto otočja in največje letališče.
Za razliko od našega prvega »maldivskega doma« je Maafushi večji, bolj gosto poseljen, bolj turističen in bolj živahen. Z večjimi hoteli, pestro turistično ponudbo ter glasbo in zabavo pozno v noč je vabljiv za različne skupine obiskovalcev, med drugim za surferje in potapljače.
Ker pa po drugi strani nima tako lepih plaž (čeprav je to nadvse nehvaležna oznaka, saj je, kot rečeno, na Maldivih res težko najti »grdo« plažo), smo se na njem najraje zadrževali zvečer, ko je zaživel v vsem svojem sijaju. Takrat so kavarne in restavracije razsvetlile novoletne lučke – kar je na Maldivih kar pogosta praksa, ne glede na to, da smo takrat že zakorakali v marec, veter je iz zvočnikov nosil najrazličnejše glasbene ritme in tople večerne temperature so na prosto zvabile ves otok.
Hrana in pijača
Za večerjo smo si navadno privoščili kaj morskega v kombinaciji s sadnimi pijačami. Na otokih sredi morja so morske specialitete namreč najbolj logična in seveda tudi najbolj okusna izbira, je pa na Maafushiju mogoče naročiti tudi vse vrste »evropske« hrane, kar je verjetno dobra novica za vse tiste, ki niso ljubitelji školjk in rib. Domačini sicer pogosto jedo tudi riž, pa razne omake iz leče, graha in drugih stročnic, medtem ko turistom kot prilogo postrežejo še zelje, paradižnik in kumare. Priljubljeno je tudi sveže tropsko sadje, kako tudi ne, saj ima neprimerljivo bolj bogat okus, kot smo ga navajeni z naših tržnic in trgovskih polic. Od trenutka, ko ga oberejo, do trenutka, ko se znajde na našem krožniku, namreč mine precej manj časa, kot znaša njegova standardna pot na zahod, zato ohrani vso sočnost in svežino.
Kosi lubenice, papaje, ananasa in manga se pogosto znajdejo na krožnikih ob zajtrkih, ki pa so sicer precej običajni, kontinentalni.
Posebnost Maldivov je, da je zaradi prevladujočega muslimanskega prebivalstva na lokalnih otokih prepovedano uživanje in prodajanje alkohola. Posledično je prepovedan tudi vnos alkoholnih pijač v državo. Izjema so edino resorti, kjer ta prepoved ne velja.
Resorti
Turizem na Maldivih se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začel ravno v resortih, torej hotelskih otokih, ki so v celoti namenjeni tujcem oziroma obiskovalcem. Na resortih domačinov po navadi ne boste srečali, saj tudi v sklopu hotela najpogosteje delajo tujci iz bližnjih držav, Indije, Šrilanke, Bangladeša …, ki se v želji po boljšem zaslužku za več mesecev ločijo od svojih družin in tudi ves svoj prosti čas namenijo delu.
Tipičen resort je sestavljen iz pokritega osrednjega dela, kjer se nahajata restavracija in bar ter drugi skupni prostori (na primer igralnica, plesišče …), ter več manjših hišic, samostojnih bivalnih enot. Pred hišicami se nahajajo zasebni ležalniki in mize, pred njimi pa plaža, ki je namenjena le gostom resorta. Medtem ko so plaže na lokalnih otokih ločene na tiste, kjer se je dovoljeno kopati v kopalkah, in tiste, kjer se domačini zaradi svojega verskega izročila kopajo le oblečeni, so na resortu vse plaže »bikini plaže«. Prav tako na resortu ne veljajo pravila pokritih ramen in neizzivalnega načina oblačenja, ki se ga iz spoštovanja držimo na lokalnih otokih.
V splošnem so na voljo nastanitve na otoku, torej na pesku, ali pa na vodi, torej na lesenih podestih, zgrajenih nad morjem. Slednje so praviloma višjega cenovnega razreda, čeprav se cene razlikujejo tudi glede na ponudbo, luksuz in stopnjo zasebnosti, ki jo posamezen resort nudi svojim gostom. Nekateri resorti so namreč za zunanje obiskovalce popolnoma nedostopni, nekateri pa sprejemajo dnevne goste – in takšnega smo obiskali tudi mi. Cena za dnevni obisk se giblje od 80 dolarjev naprej, vanjo pa je všteto tudi kosilo in »all-inclusive« pijača.
V samem resortu ni ravno veliko možnosti za dodatne aktivnosti, jih pa seveda proti plačilu za vas z veseljem organizirajo. V preteklosti, ko so bili Maldivi poznani predvsem kot rajska destinacija za medene tedne, je bivanje v resortu dopolnilo to zasebno in najpogosteje luksuzno izkušnjo. Danes, z večjo dostopnostjo lokalnih otokov, pa so Maldivi postali privlačnejši za različne skupine obiskovalcev, hkrati pa tudi cenovno dostopnejši. Nočitve v resortih so sicer praviloma še vedno dražje kot tiste v lokalnih nastanitvenih objektih, a so tudi resorti – posebno v pokoronskem obdobju – prilagodili svojo cenovno politiko, da bi privabili kar najširšo množico gostov. Za lažjo predstavo: za sobo s štirimi posteljami ter zajtrkom v povprečnem hotelu na lokalnem otoku smo odšteli 45 dolarjev na noč, medtem ko v resortu najverjetneje ne bi shajali z manj kot 100 dolarjev na noč za dve osebi.
Mimogrede, na otokih ni bank, niti bankomatov, zato je pred odhodom potrebno predvideti vse izdatke in s seboj vzeti dovolj gotovine v obliki ameriških dolarjev, ki jih poleg uradne valute, maldivskih rufij, sprejemajo povsod.
Potapljanje
Kot že omenjeno, so ena izmed najbolj zvestih skupin obiskovalcev Maldivov ljubiteljski – pa tudi profesionalni – potapljači. Ko smo izbirali otočke za naše bivanje, smo večkrat zasledili, da je pri potapljačih zelo priljubljen na primer otok Rasdhoo. Ker sem bila v naši skupini samo jaz ljubiteljska potapljačica, se za to izrazito potapljaško varianto nismo odločili, smo se pa v lokalni agenciji vseeno dogovorili, da za nas organizirajo privatno »Discover scuba« dnevno izkušnjo, s pomočjo katere sta se imela tudi otroka možnost prvič srečati s to aktivnostjo, seveda pod budnim očesom izkušenih inštruktorjev.
Po krajšem uvodnem teoretičnem tečaju in nekaj vaje pod vodo, smo se potopili na dobrih 5 metrov globine in si v spremstvu inštruktorjev ogledali enega izmed koralnih grebenov. Kljub temu da sta se z jeklenko pod vodo podala popolnoma brez predhodnih izkušenj, sta tudi najina desetletnika izjemno uživala v tem posebnem doživetju in se že čez nekaj trenutkov prelevila v elegantni mali ribici. Z mislijo na to, da se vam na Maldivih ponuja eden izmed najlepših in najbogatejših podvodnih svetov na našem planetu, vsekakor priporočam, da se opogumite tudi za to aktivnost – in da k njej spodbudite tudi svoje najmlajše.
Slovo
S to piko na i smo tudi sklenili naše 10-dnevno dopustovanje in se, ko je minilo zapovedanih 24 ur od potopa, ponovno podali na približno 15-urno potovanje nazaj v domovino. Tako kot ob prihodu smo leteli preko Istanbula direktno na Brnik; druga možnost iz Slovenije bi bil let preko Dubaja. Bolj ali manj ugodne lete na Maldive lahko najdete tudi z nam bližnjih letališč, a v vsakem primeru lahko računate, da vas bo posamezna povratna letalska karta stala od 500 € navzgor.
Temu je potrebno prišteti še stroške bivanja in hrane (od 10 do 15 dolarjev na obrok) ter stroške za posamezne dnevne izlete. Cene teh se gibljejo med 30 in 100 dolarji, odvisno od dolžine in zahtevnosti izleta; otroci do 12 let plačajo polovično ceno.
A po dopustu na Maldivih, verjemite mi, ne boste razmišljali o stroških (čeprav drži, da ne gre za eno izmed najcenejših destinacij), pač pa o naravnih lepotah, o prijaznih in ustrežljivih domačinih, o čarobnih večerih, ko je na nebu brez oblačka mogoče videti na milijone zvezd, o pisanih koralah, ki jih že najmanjši dotik nepopravljivo poškoduje, o sproščenosti in vsakdanjem ritmu, ki bi včasih mnogo preveč hektični Evropi prišel še kako prav, ter nenazadnje o neverjetnem podvodnem svetu, ki ga zagotovo nikoli ne boste pozabili.
Na Maldivih je prav mogoče ves čas ležati na plaži in se po treh dneh začeti »dolgočasiti«, saj ni ne prometnih zamaškov, ne velikih supermarketov in ne oglasnih panojev, ki sicer krojijo naš vsakdan … Po drugi strani pa obiskovalca na vsakem vogalu čakajo lepote, o katerih si dotlej ni upal niti sanjati. Zahvaljujoč raznolikim aktivnostim in izletom, ki so na voljo tako za odrasle kot tudi za otroke, smo vsak večer dobesedno padli v posteljo utrujeni od sonca, morja, svežega zraka in vtisov, s katerimi bomo »polnili baterije« še dolgo po našem povratku …
Avtorica članka: Jerneja Kimovec
