Izlet po Dolenjski – drugačna doživetja

​Kot popotnikom se nam lahko zgodi, da ob raziskovanju sveta kmalu ugotovimo, da bolje poznamo oddaljene države kot našo majhno Slovenijo. Prav zato smo se odzvali povabilu turistične agencije Kompas Novo mesto, ki nam je na enodnevnem izletu predstavila, kaj vse ponuja Dolenjska.

Dobrote dolenjskega podeželja na Rudolfovem splavu

Že prvi vtis nam je razkril, da Dolenjska skriva čudovito naravno in kulturno dediščino. Za uvod smo začeli s splavarjenjem po Krki. Prijazno so nas sprejeli na Rudolfovem splavu, ki je dobil ime po avstrijskem cesarju Rudolfu, ki je ustanovil Novo mesto.
Pogled na most čez Krko…
z Rudolfovega splava.
Ob domači glasbi v živo smo lahko poizkusili nekaj dobrot dolenjskega podeželja. Predstavili so se nam lokalni ponudniki, ki so nam postregli  z medom in suhomesnatimi izdelki ter seveda vsak s svojim najboljšim dolenjskim cvičkom. Kdor pa si je zaželel še malo športnih užitkov, se je lahko podal tudi na supanje po Krki ali pa se v upanju na dober ulov preizkusil v ribarjenju.
Dobrote dolenjskega podeželja.
Medtem ko so se pogumni preizkusili v supanju.
​so tisti z nekaj sreče uživali v dobrem ulovu.

Pohajkovanje po Novem mestu

​Dobre volje in v pričakovanju novih dogodivščin smo se odpravili v osrčje Novega mesta. Prva točka našega pohajkovanja po mestu je bila novomeška stolnica, kjer smo se že pred vstopom v cerkev ustavili ob prečudovitih svetih vratih, v notranjosti pa smo si ogledali tudi Tintorettovo umetnino. Ogledali smo si tudi razstavo Vladimirja Lamuta, ki je ob 100 letnici njegovega rojstva na ogled  v Jakčevem domu.
Bajke in povesti o… Gorjancih
Po tem raziskovanju so nam želodčki že malce krulili, vendar smo pred kosilom morali premagati še več kot 600 metrov višinske razlike.  Z avtobusom smo se odpeljali v osrčje Gorjancev, do Doma pri Miklavžu, kjer je bilo že leta 1900 postavljeno prvo planinsko zavetišče. Pot nas je vodila po zavitih in ozkih cestah, pred nami so se odpirali prelepi pogledi na dolenjsko pokrajino. Na vrhu so nas pričakali s pravim gorjanskim kosilom.
​Po vsakem kosilu se prileže krajši sprehod. S predstavnikom Društva gorjanskih košenic smo se odpravili po delu učne poti Miklavž.
Poleg učne poti in drugih dejavnosti društvo organizira tudi vsakoletne pohode na Miklavž, v zadnjih letih pa vsako jesen obarva tudi dogodek, ko zakurijo oglarsko kopo. Same priprave potekajo že mesece vnaprej, ko kopo pripravijo in pokrijejo. Poseben dogodek pa je dan, ko kopo zažgejo. 14 dni kasneje ob hlajenju in razdiranju kope se delo končuje. Dva tedna morajo torej kopo neprestano opazovati, ob tem pa seveda na različne načine poskrbijo, da jim nikoli ni dolgčas, zato vabljeni, da si tudi sami ogledate oglarjenje od blizu.
Za zaključek češnjica na vrhu tortice oziroma v našem primeru odličen domač štrudelj.
Še zadnji pogled na Trdinov vrh, najvišji vrh Gorjancev, nato pa polni novih vtisov nazaj proti domu.
Če želite tudi sami raziskati Dolenjsko, preverite več informacij tukaj>>
Piše: Mirjam Kimovec
Komentirajte!
Ste že raziskali kaj vse ponuja Dolenjska? Katere kotičke je še vredno obiskati?