Čez vikend si lahko privoščimo dvodnevni izlet v nemški mesti Rothenburg in Nürnberg, ki sta tesno povezani z življenjem in delovanjem Primoža Trubarja, pisca prvih dveh slovenskih knjig Abecednika in Katekizma (1550).
Utrinek iz Nurnberga.
Avtobusna vožnja od Ljubljane do Rothenburga z vsemi vmesnimi postanki za toaleto in kavo traja približno deset ur. Ob avstrijski avtocesti je na slehernem počivališču za uporabo stranišča treba odšteti 70 centov, zato je v denarnici priporočljivo imeti drobiž.
Rothenburg – srednjeveško mesto ob reki Tauber
Prihod v majhno in lepo srednjeveško mesto ob reki Tauber človeka naravnost očara. Rothenburg šteje okrog 11.000 prebivalcev, kljub temu pa se prišleku zdi, da v mestu ni nobenega domačina, ampak da se po njegovih ulicah sprehajajo zgolj in le turisti. Tudi mi smo si ogledali to srednjeveško mestece, se sprehodili po njegovih uličicah, opazovali lepo urejena pročelja tukajšnjih stavb, s katerih se je v soncu bohotilo najraznovrstnejše pisano cvetje.
Utrip z osrednjega trga v Rothenburgu.
Vodič nam je povedal, da naj bi mesto leta 1356 uničil močan potres, ostanke materiala so potem uporabili za mestno obzidje. Nanj smo se povzpeli tudi mi, z njega pa smo se razgledovali tako po mestnih ulicah kakor tudi po lepo urejenih dvoriščih okoliških hiš. Rothenburgu tudi druga svetovna vojna ni prizanesla, saj je bilo 40 odstotkov mesta uničenega in požganega.
Danes je čudovito urejeno, v osrčju mesta je kar nekaj butičnih hotelov. Prepoznati je, da mesto vedno bolj živi od turizma. Zelo malo je avtomobilskega prometa, izza obzidja je urejena le cona za pešce.Kot zanimivost velja omeniti, da je v tem mestecu vse leto odprta trgovina, ki v več nadstropjih ponuja božično-novoletne okraske in je tudi v poletnih mesecih, ko smo tam bili mi, zelo dobro obiskana. Pred njenim vhodom je parkiran velik starinski avtomobil, ki ima na strehi darilne paketke, pred njim pa se turisti zelo radi nastavljajo fotografskim objektivom oziroma pogosteje mobilnim telefonom.
Božično-novoletni avtomobil pred trgovinico z božično-novoletnimi darilci.
Rothenburg in Nürnberg ter Primož Trubar
Ker je pot v Rothenburg in Nürnberg povezana s Primožem Trubarjem, smo v Rothenburgu poiskali in si ogledali tudi cerkev Sv. Duha, na kateri od leta 2000 stoji spominska tabla, posvečena slovenskemu protestantskemu piscu, pridigarju in duhovniku. Rothenburg je namreč mesto, v katerem je Trubar leta 1548 začel svojo službeno pot, hkrati pa si je tukaj z Barbaro Sitar ustvaril tudi družino, predvsem pa je pomembno zato, ker je tukaj napisal prvi dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem.
Spominska tabla Primožu Trubarju.
Vodič nam je osvetlil pogled na Trubarja. Ta naj bi leta 1553 postal duhovnik v nemškem mestu Kempten, kjer naj bi ostal osem let. Leta 1561 naj bi se vrnil v Ljubljano, a je bil kasneje pregnan. Zadnja leta svojega življenja je preživel v nemškem Derendingenu. Sicer je bil trikrat poročen, imel je tri hčere in tri sinove.
Na Nemškem naj bi ga zelo spoštovali. Znano je, da so ga v Kemptnu želeli obdržati. Tamkajšnji mestni možje naj bi mu za službeno pot dali na razpolago konja, družini pa so namenili celo kočijo, kar je bilo tedaj zelo nenavadno dejanje oziroma veliko gostoljubje. Edino, kar naj bi naši zahodni sosedje obžalovali, pa je, da Trubar ni napisal niti ene besede in niti enega besedila, ki bi bilo namenjeno Nemcem oziroma Nemčiji.
Nürnberg – drugo največje mesto na Bavarskem
Naš naslednji cilj je bil obisk mesta Nürnberg, ki je prav tako povezano s slovenskim protestantskim piscem. Danes drugo največje mesto na Bavarskem naj bi mu predstavljalo prvo pribežališče s Kranjske leta 1548. Sprehodili smo se ob delčku mestnega obzidja, se povzpeli na grad. Znano je, da se je mesto pogosto omenjalo kot sicer neuradno glavno mesto Svetega rimskega cesarstva, saj naj bi na nürnberškem gradu delovalo nekdanje sodišče in parlament.
Od tod se je mogoče spustiti na mestni trg, ki ga krasi zelo lep vodnjak (Schӧner Brunnen). V 15. stoletju je mesto zaznamovala kuga. Ta je razsajala kar osemkrat. Zanjo so okrivili Žide. Danes na to smrtonosno bolezen spominja osrednji trg v mestu, kjer stoji Marijina cerkev.
Tudi to mestece v poletnih dneh krasi bujno rastlinje, ulice in parki so zelo lepo urejeni, na tleh ni videti prav nobene smeti. Na številnih stojnicah ponujajo najraznovrstnejše izdelke. Izbiramo lahko med pregrešnimi sladkarijami, suhim in svežim sadjem, najrazličnejšimi spominki, tudi takimi, ki prihajajo z Daljnega vzhoda. Tu in tam je s kake ulice slišati ulične glasbenike, prav z vseh koncev pa diši po pečenih domačih dobrotah. Ob toplem in sončnem vremenu je odločitev za tovrsten izlet pravšnja.
Avtor: Manja Žugman
