Angleška pisateljica, raziskovalka, fotografinja in naravoslovka Isabella Bird je nekoč zapisala, da Japonska nudi toliko novosti, kot potovanje na kak drug planet. Ob besedi Japonska dobimo številne asociacije, od impozantnih svetišč, ki jih obdajajo pravljični gozdovi, do zasnežene gore Fuji, sramežljivih in okretnih gejš, nebotičnikov, osvetljenih z neonsko svetlobo, točnih in hitrih vlakov … Japonska predstavlja edinstveno sintezo tradicionalnega in modernega, kjer se srečujejo stari bogovi, običaji, spretnosti in umetnosti z vrhunsko sodobno tehnologijo, futuristično modo in najnovejšim slogom in dizajnom. Japonska je dežela, ki je paša za vse čute. Japonska je bila še v drugi polovici 19. stoletja fevdalna, konec tistega stoletja pa se je začela bliskovita industrializacija. Po drugi svetovni vojni pa se je Japonska razvila v pravega gospodarskega velikana.
Kjoto
Nekdanja cesarska prestolnica se ponaša s številnimi templji, palačami, svetišči in vrtovi. Kjoto slovi tudi po visoko razvitih tradicionalnih umetnostih in festivalih. Od leta 794 do leta 1868 je bil Kjoto cesarska prestolnica Japonske, dokler je ni Meji prestavil v Tokio. Kljub temu ohranja Kjoto primat kulturne prefinjenosti Japonske. Nekako se Kjoto dopolnjuje z Naro, kjer so bili postavljeni temelji tradicionalne japonske kulture, ki je dosegla svoj vrhunec v Kjotu. Kjoto ima ogromno znamenitosti, zato se bom osredotočil samo na najpomembnejše.
Kiyomizudera
Četrt Higashiyama je ena najbolje ohranjenih starih predelov mesta, ki se nahaja med templjem Kiyomizu in svetiščem Yasaka. Ob sprehodu po ozkih ulicah med lesenimi stavbami in tradicionalnimi trgovinami z lahkoto začutimo pridih stare prestolnice. Številne majhne trgovine in restavracije že stoletja skrbijo za domačine, turiste in romarje. Na sprehodu po tej četrti smo ujeli tudi gejšo, ki je šla po svojih opravkih in z veseljem nam je pozirala.
Izjemen je tudi tempelj Kodaiji, ki je bil ustanovljen leta 1606 v spomin na Toyotomi Hideyoshija, ene največjih zgodovinskih osebnosti Japonske, ki ga je dala postaviti njegova žena Nene.
Toyotomi Hideyoshi je bil bojevnik, politik, samuraj, general in daimyo – veleposestnik, podrejen samo šogunu in je dal križati znamenitih 26 kristjanov, znanih kot japonskih mučencev. Tempelj Kodaiji pripada sekti Rinzai zen budizma. Tempelj je obkrožen z vrtovi, sprehodili pa smo se tudi po čudovitem bambusovem gaju.
Eno najbolj znanih svetišč Kjota – Yasaka je oddaljeno le dobre pol ure hoje od templja Kiyomizu, a se seveda pot zavleče, brez problema bi ostali tukaj še kako uro več. Svetišče je bilo ustanovljeno že okoli leta 650. Pred glavnim svetiščem je oder z več sto svetilkami, ki svetijo v večernih urah. Vsaka svetilka nosi ime lokalnega podjetja, ki plača ustrezno donacijo.
Svetišče Fushimi Inari
Zlati paviljon – Kinkakuji
Zlati paviljon – Kinkakuji je zen tempelj, katerega zgornji dve nadstropji sta v celoti pozlačeni z zlatimi lističi. Pred tem je bil tempelj znan pod imenom Rokuonji in je bila vila za oddih šoguna Ashikaga Yoshimitsu in po njegovi volji je po njegovi smrti postal leta 1408 zen tempelj sekte Rinzai. Pred templjem je čudovit ribnik. Tempelj je v svoji zgodovini večkrat pogorel, nazadnje ga je leta 1950 požgal fanatičen menih, vendar je bil leta 1955 zopet obnovljen.
Cesarska palača v Kjotu
Skrivnostni svet gejš
Komentirajte!
Ali je Japonska tista država, kamor bi se odpravili na dopust? Zakaj?