Kambodža – dežela seks turizma, min in krute zgodovine

Potovanje po tej deželi je za vsakega popotnika pravo doživetje. Kljub naravnemu in kulturnemu bogastvu, ki ga ponuja ta dežela, se vsakega obiskovalca dotakne kruta zgodovina vladanja Rdečih Kmerov med leti 1975-1979. Kambodža se počasi postavlja na noge po vladavini takratnega voditelja Pola Pota. Potovanje po tej deželi je bilo doživetje za dušo in spoznavanje kulture in načina življenja ljudi v tej državi.

Kambodža se nahaja v Indokini, na zahodu meji s turistično Tajsko, na vzhodu z Vietnamom in na severu z Laosom. Stopnja pismenosti je skromnih 67,3%. Le 36% prebivalcev ima dostop do zdrave pitne vode. Prevladujoča religija je budizem. Večina se ukvarja s pridelavo riža, gume, lesa in s tekstilno industrijo. Kambodža še ni tako turistično oblegana kakor zahodna Tajska, popotniki se ustavijo v tej državi, da si ogledajo sedmo čudo sveta Angkor, katero je nekaj km stran od mesta Siem Reap, pot pa potem največkrat nadaljujejo v sosednji Laos ali Vietnam. Kambodža je ena najbolj gosto posejanih območij protipehotnih min na svetu. Poleg Kambodže prevladujeta še nemirni Afganistan in naša bivša bratska republika Bosna in Hercegovina.

Vladavina Rdečih Kmerov je bila označena kot ena najbolj krvavih vladavin v zgodovini človeštva. Leta 1984 so posneli tudi film Polja smrti (Killing fields), ki je dobil oskarja (v njem igra John Malkovich). V štirih letih je dal takratni komunistični voditelj Pol Pot pobiti več kot dva milijona ljudi, kar je srhljivih petnajst do dvajset odstotkov celotne populacije. Brez obdobja tranzicije, dobesedno čez noč, so se izpraznila mesta, izobraženci so postali poljedelci in narod se je prelevil v nacijo sužnjev. Prava cena genocida ne bo nikoli znana. Še danes popotnika čakajo minska polja in šokantno število invalidnega prebivalstva. Vsake toliko na ulicah srečuješ ljudi, ki so izgubili zaradi protipehotnih min kakšen del telesa, največkrat roke ali noge. Kmetje so tudi omejeni glede poljedelstva, saj dnevno izgubljajo vodne bivole, kateri velikokrat naletijo na protipehotne mine.

Picture
Na podeželju otroci prevzamejo skrb za govedo.

Siem Reap – izhodišče za obiskovalce Angkor templjev

V državo sem vstopil na severnem delu Kambodže. V tem predelu sploh ne opaziš tujcev, saj je to še vedno nemirno območje. Po vseh formalnostih za pridobitev vize za vstop v državo sem si moral najti prevoz do mesta Siem Reap, ki je bilo moje prvo mesto v Kambodži. Ljudje opazijo, da si tujec, na vsakem vogalu, saj izstopaš z barvo kože in oblačili. Od meje do Siem Reapa niso organizirani avtobusni prevozi, tako da sem po nekaj minutah čakanja našel moškega, ki me je peljal skupaj z domačini v mesto Siem Reap. Ker smo v večini tujci za domačine vreča denarja, mi je hotel zaračunati dosti več od prave normalne cene. Kljub mojim dolgoletnim izkušnjam s potovanj sem se trdo pogajal za ceno in končno dogovoril. Mesto Siem Reap je izhodišče za večino obiskovalcev Angkor templjev. Sedmo čudo sveta bi naj veljalo za najlepši verski objekt na svetu. Enodnevna vstopnica stane 20$, ko kupiš vstopnico, te tudi posname kamera. Nato ti uslužbenci izdelajo tvojo vstopnico s fotografijo, ki je seveda ne bi mogel posoditi ali prodati naprej. Pri vstopu v Angkor se obiskovalci takoj odpravijo v najbolj znani tempelj Angkor Wat, kjer je množica turistov in obiskovalcev čez cel dan neznosna. Najbolj so mi bili všeč manjši templji, ki niso bili tako obiskani. Eden izmed njih je tudi tempelj Ta Prohm, prizorišče snemanja filma Tomb Raider. Masivne kamnite stene so že zdavnaj prekrile tropske ovijalke, zvoki iz džungle pa poskrbijo za nadrealistične občutke. Fantastična je tudi terasa slonov, ki je bila včasih osrednje mestno zbirališče, od tam pa je Kmere nagovarjal tudi sam kralj. Ljudje so stoletja gradili ogromne kamnite strukture, posvečene svojemu kralju, džungla pa je človeštvu sčasoma dokazala, da je vse, kar je človek nekoč ustvaril, mogoče v nekaj stoletjih popolnoma zabrisati.

Angkor je v času svoje slave veljal za eno najštevilčnejših mest na svetu. Med 12. in 13. stoletjem je štelo več kot milijon prebivalcev. Za ogled Angkorja bi človek potreboval kar nekaj dni. Meni je bilo dovolj že en dan obiska tega prečudovitega antičnega mesta. Najlažje se je premikati s prevoznim sredstvom tuk tukom, najameš voznika in on te čaka pred vhodom. Za ves dan sem plačal vozniku okrog 10$. Najbolj vzdržljivi se kljub visokim temperaturam odločijo za ogled s kolesi. Mesto Siem Reap je zanimivo za popotnika, saj spozna veliko popotnikov s celega sveta in z njimi deli izkušnje ter izmenja informacije za nadaljevanje poti. Ker je revščina prisotna vsepovsod, je tukaj aktualen tudi seks turizem. Mlada dekleta pridejo v mesto s trebuhom za kruhom in se same ponujajo na ulicah mesta ter so včasih tudi zelo nadležne do tujcev … Velikorat vidiš starejše tujce, ki imajo ob sebi mlada dekleta, s katerimi se nekateri celo poročijo.

Tuk Tuk – najhitrejše in najcenejše prevozno sredstvo v mestih.
Ženska, oblečena v tradicionalno nošo.

Phnom Penh – prestolnica Kambodže

Z nočnim avtubosom sem se odpravil v prestolnico Phnom Penh. Je največje in najgosteje naseljeno (ima več kot 11 milijonov prebivalcev) mesto v Kambodži, hkrati pa tudi gospodarsko, kulturno in politično središče Kambodže. Popotniki se ne zadržujejo dolgo v tem mestu, saj ni tako zanimivo kakor podeželje ter južna obala Kambodže. Za ogled glavnega mesta je dovolj dva dni. Veliko obiskovalcev se odloči za ogled muzeja Toul Sleng, zapora 21, v katerem so v času vladanja Rdečih Kmerov mučili in ubijali prebivalstvo. V nekaterih sobah so še vidne posušene kapljice krvi in mučilne naprave, katerih raje ne bi omenjal. Vsak izmed zapornikov je imel svojo številko, malokdo je preživel ta kruti način takratnega komunističnega voditelja Pola Pota. 15km vstran od prestolnice se nahaja prizorišče pobojev, tako imenovana polja smrti. Tja sem se odpravil s skuterjem, saj je dnevni najem skuterja zelo poceni in najhitrejše prevozno sredstvo po mestu. Promet po mestu je z eno besedo kaotičen, vozijo vsi povprek, nobene kulture vožnje ne poznajo.

Obala južne Kambodže in transport

Na prizorišču genocida se človeka dotakne kruta zgodovina in vsakdo si želi, da nikoli več do česa podobnega ne bi prišlo. Zelo dobrodošel je tudi obisk obale južne Kambodže, ki ponuja veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Cene so tam že  malo višje zaradi tujcev, vendar še vedno dovolj ugodne za popotnika. Cene prevoza so v Kambodži močno vezane na nihanje dolarja in predstavljajo največji strošek med potjo. Izbira prevoznih sredstev je zelo pestra. Najcenejši so avtobusi, ki redno vozijo med velikimi kraji. Druga možnost so predelani kombiji, ki odpeljejo, ko se napolnijo. V podobnem cenovnem razredu so taksiji, ki jih deliš z ostalimi potniki in uporabljajo enak princip kot kombiji. Po razsutih cestah je ponavadi edina možnost poltovornjak, pri katerem se ljudje poleg v kabino stlačijo še v keson (cena za vožnjo v kesonu je kak dolar cenejša). Železnice ne poznajo, tako da lahko kar pozabite nanjo. Ko je gladina vode dovolj visoka, vzdolž Mekonga vozijo tudi hitri čolni, vendar so v primerjavi z ostalim transportom dragi. Razdaljo med nekaterimi obalnimi kraji je moč premagati tudi po morju. Kambodža ima dober notranji letalski promet med Siem Reapom, Phonm Phenom ter mesti Jugovzhodne Azije. Najboljši čas za obisk te države je med oktobrom in marcem, ko ni monsunov in bolezni, kot je malarija. Kambodža je dežela,  vredna ponovnega obiska, saj popotnika očara s svojimi naravnimi lepotami in preprostim načinom življenja ljudi.
Picture
Obala južne Kambodže z zelo lepo plažo in čistim morjem.
Picture
Prodaja hrane na ulicah glavnega mesta.

Dušan Berdnik,
potopisna predavanja in informacije

www.duletravel.com

Komentirajte!

Kaj vas je pri sestavku o Kambodži najbolj navdušilo? Kaj bi si želeli pogledati najprej? Ali ste tudi sami že obiskali to zanimivo deželo?