Kazbek

Odprava na Kazbek v Gruziji je plod osebnega projekta vsaj enkrat letno na pettisočaka ali celo višje. Na podlagi izkušenj z odprav na Mustagh Ata, Peak Lenin in Elbrus sem se odločil za vzpon na najprepoznavnejšo goro Gruzije – 5033m visok Kazbek. Čeprav ni najvišji vrh države, je pa toliko bolj priljubljen v idiličnem ambientu kavkaških vršacev.

Vse do osrčja Kavkaza

 

Idilična narava v Gruziji.

Moja solo pot se je začela z letalskim potovanjem preko Kijeva do prestolnice Gruzije Tbilisi. Na hitro se dogovorim za ceno s taksistom, ki me je odpeljal na glavno avtobusno postajo. Seveda je barantanje bilo videti že kot prepir, ampak na koncu je vendarle sprejel denar in odšel. Prvi stik z domačinom ni bil ravno dober, a stvari so se začele spreminjati. Ob čakanju na avtobus zagledam možakarja, ki pije pivo in očitno mi je bilo v očeh videti, da sem žejen. Brez besed mi je iz trgovine prinesel hladno pivo – seveda je pri 40°C zelo prijalo. Nikakor ni želel, da bi se mu odkupil oz. vrnil. Za povrh je vsem v avtobusu kupil osvežilno pijačo. Čudil sem se prijaznosti domačinov.
Stepantsminda oz. naselje Kazbegi se nahaja več ur vožnje od prestolnice v osrčju Kavkaza in z vrhom Kazbek kot na dlani. Ruska meja in Vladikavkaz sta nedaleč stran. Na prvi pogled deluje gora kot precej težko dostopna, ampak to je le izziv za nabiranje hrabrosti. Naslednji dan sledi zgodnje vstajanje in precej živahen prevoz po zdelani cesti do cerkvice Gergeti.
Tam se treking pot na Kazbek šele prične. Nekatere stvari natovorimo na konje, ki nesejo opremo do višine cca 3000m; druge stvari pa na ramo in veselo pot pod noge.

Zelene planjave, polne rož, se kaj kmalu spremenijo v kamnito pokrajino. Kanček zelenja je le pod ledenikom na višini cca 3000m. Po prečkanju zahtevnega hudournika smo si postavili prvi tabor in testirali šotore v nevihti.
Naslednji dan smo nadaljevali preko lahkega stabilnega ledenika Gergeti proti meteorološki postaji na višini cca 3670m in naprej do belega križa na višini cca 3850m, kjer smo postavili drugi tabor na kamnitem morenskem terenu. S Špancem Javierjem nisva vedela, da se morava prijaviti mejni policiji na meteorološki postaji, pa vendar ni bilo težav glede tega. Omenjeno sva opravila naslednji dan. Dovolilnica sicer ni potrebna; beleženje osvajalcev gore pa le izkazuje skrbnost Gruzijcev.

Nevarne morene in nevidne nevarnosti

Počitek na ledeniku nad 4000m.
Zaslužen počitek nad 4000m.

Vreme je bilo zelo stabilno. Za takšno goro je verjetno kar redkost, da se vse izide tako, kot se je nam. Nadaljevali smo preko nevarne morene, polne razpok, padajočega kamenja, peska in nevidnih nevarnosti. Čeprav smo se na tem mestu navezali v ledeniško navezo, se mi je osebno zdelo, da je navezava le psihološka. Ledeniške razpoke so bile prave orjaške jame; teren pa zelo nestanoviten. Po moji oceni je ta predel najzahtevnejši, pa tudi najnevarnejši del gore. Svet se višje spremeni v pravo snežno belo pravljico in na višini cca 4300m smo si postavili tretji tabor. Opremo: šotore, spalne vreče, kuhalnike, posodo, tehnično opremo in podobno smo nosili vseskozi od višine 3000m.

Nevarnost padajočega kamenja je na nekaterih odsekih velika.
Pogled na zamegljen vrh na višini 3500m.

Postavljanje tretjega tabora je bila dogodivščina. Dan je bil vroč, a mi smo kopali luknje, da bi vkopali šotore. Moj sospavač v šotoru Chris je na ledeniku kopal led in sneg kar v boksarkah – tako je bilo vroče. Prav ta dan sem praznoval tudi svoj rojstni dan in sladkali smo se z ukradeno Nuttelo le streljaj stran od vrha. Ko že misliš, da boljšega dneva ne moreš doživeti, se stvar hitro preobrne. Ob postavljanju šotora smo ob sestopu srečali naši češki kolegici, ki sta jo obe zelo veseli po osvojitvi vrha mahali proti dolini. Nihče ni slutil, da se bo za eno izmed njiju 100m nižje končala življenjska pot. Padla je v ledeniško razpoko in kljub hitri intervenciji bližnjih je bilo za njo žal prepozno. Helikopter je kaj kmalu priletel na pomoč, a žal odpeljal le mlado truplo. Kako pomembna je ledeniška naveza, se zavedamo šele takrat, ko se nekaj zgodi.

Postavljamo tabor na višini 4300m.
Nočno druženje v taboru na višini 3800m.

Prvi na vrhu

 

Več si lahko preberete tukaj >>.

Piše: Izidor Furjan 
Komentirajte!
Se strinjate z Izidorjem , da vsaka osvojitev vrha človeku vsuje energijo za prihodnje podvige? Kateri vrh bi si vi želeli osvojiti?