Kopenhagen – največje skandinavsko mesto

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi, na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja ter ima okrog 5,8 milijona prebivalcev. Mi smo si ogledali njeno glavno mesto, ki ga imenujejo tudi »severni Pariz« in ima okrog 600.000 prebivalcev.

Kopenhagen je slovensko ime za glavno mesto Danske, a se v originalu napiše København. Velja za največje skandinavsko mesto (večje od Stockholma in Osla). Skandinavska arhitektura je najbolj prefinjena. In v Kopenhagnu je sodobne arhitekture polno. Ne samo da so kulturno pomembnejše stavbe super urejene in lepe (npr. opera, gledališče, ministrstva), tudi “navadne” stanovanjske stavbe in bloki – vse je čudovito, moderno in res stilsko urejeno.

Nekoč najdražja operna hiša

Opera je bila nekoč najdražja operna hiša v Evropi, dokler niso zgradili tiste v Hamburgu, ki je sedaj najdražja, kopenhagenska operna hiša pa je tako na drugem mestu. Ocene pravijo, da je operna hiša stala približno 500 000 milijonov USD! Pa brez skrbi, denar ni šel iz žepa davkoplačevalcev, pač je bila opera darilo danskega bogataša in lastnika podjetja Maersk (gotovo ste že videli Maersk kontejnerje na naših vlakih ali pa v Luki Koper). Blizu kipa morske deklice pa smo tudi videli sedež podjetja Maersk.

Starinske stavbe so prav tako kot sodobna arhitektura v Kopenhagnu – mnogoštevilne. Danska je bila namreč nekoč zelo močna kraljevina (no, kraljevina je še danes). Starejše stavbe so vse grajene iz rdeče opeke in imajo večinoma bakrene strehe, ki so do danes že vse po vrsti oksidirale in postale tipično zelene barve.

Najstarejša trgovska hiša v Evropi

Borza (Børsen) je najstarejša trgovska hiša v Evropi, vendar nikoli ni bila zares uporabljena kot borza, pač pa so jo nekaj časa uporabljali le kot pokrito tržnico, danes pa so notri pisarne. Zanimiv je stolp na borzi, na katerem so upodobljeni 4 zmaji, ki proti konici stolpa ovijajo svoje repe. Na vrhu so tri krone, ki predstavljajo Dansko, Norveško in Švedsko.

Cerkev Našega odrešenika (Vor Fresers Kirke) nekoliko spominja na borzo – če na hitro pogledamo, saj ima prav tako zavit zvonik. Vendar pa gre v tem primeru za okoli 400 stopnic, ki se vijejo do vrha zvonika. V lepem vremenu se je možno povzpeti na vrh in menda je razgled na mesto čudovit. Posnel sem jo le od daleč, tako da se vidi le zvonik.

Na sprehodu skozi mesto je nemogoče spregledati veličastno belo cerkev z ogromno svetlo- zeleno kupolo, Frederik’s Church – The Marble Church je evangeličanska luteranska cerkev, zgrajena v slogu rokokoja. Cerkev je leta 1740 dizajniral arhitekt Nicolai Eigtved.

Nyahavn – staro pristanišče

Nyahavn (staro pristanišče) je stranski kanal, za katerega so značilne pisane hiške, ki so v vrsti zgrajene ob kanalu. V pritličju teh hiš so številni bari in restavracije. V kanalu pa so zasidrane stare lesene barke. Res čudovit razgled, uživajte v njem, saj ob pogledu na cene v teh restavracijah več ne boste. Samo za malo pivo lahko tukaj odštejete nekje 70 DKK (9.4€), hrana pa je seveda še veliko dražja. Porcije? Uh, o njihovi velikosti raje ne bi… Majhne so, no…

Palača Cristiansborg

Palača Christiansborg se ponaša z več kot 800-letno zgodovino. Palača je danes dom parlamenta, urada predsednika vlade in vrhovnega sodišča. Palača ima zelo bogato in divjo zgodovino, ki jo boste tudi spoznali, če se boste podali v palačo. Prvotno je na mestu palače stal grad, ki ga je leta 1167 dal zgraditi škof Apsalon. Palača, ki jo vidimo danes, je iz leta 1928. Kralj Christian X. ni nikoli živel v palači, saj je bila namenjena izključno za delovni prostor kraljeve družine. Palača je poimenovana po kralju Christianu VI., ki je leta 1740 podrl grad in sezidal prvo Christiansborg palačo. Leta 1794 je palačo v celoti uničil požar, zato so postavili novo. Ogenj je ponovno uničil palačo, zato so spet postavili novo.

Ob kraljevih palačah (Amalienborg palace) vsako uro poteka menjava straže, zato je tam vedno veliko turistov (vključno z nami he,he…).

Sprehod po mestu

V mestu najdemo tudi muzej Guinnesovih rekordov z lutko največjega človeka na svetu (2,72 m)
»Dečko« na fotografiji poleg mene sedi, he,he…

Church of Holmen je prepoznavna zaradi dveh ključnih dogodkov. V tej cerkvi sta se poročila sedanja kraljica Margarethe II. in princ Henrik leta 1967. V cerkev Church of Holmen so prenesli vse dragocene stvari, ko je zgorela druga palača Christiansborg. Prvotno je na tem mestu stala kovačnica, ki jo je dal zgraditi kralj Frederik II. leta 1562. Kralj Christian IV. jo je leta 1617 povzdignil v cerkev.

St. Alban’s Church pa je še ena zelo lepa cerkev, ki vam bo takoj padla v oči, če se boste podali do kipa Male morske deklice in do Kastalleta. Fasada cerkve je posejana z drobnimi svetlosivimi kamenčki, okna so belo obrobljena, na vrhu pa je rdeča streha. Tudi lokacija, kjer stoji, je čudovita in lepo na samem, tako da ni “strpana” med druge stavbe. Cerkev je zgrajena v gotskem slogu. Zgrajena je bila leta 1887 za anglikanske pripadnike v Kopenhagnu.

Kip Male morske deklice

Za konec pa smo obiskali še največjo znamenitost Kopenhagna – kip Male morske deklice. Nastal je na osnovi pravljice danskega pisatelja in pesnika Hansa Christiana Andersena z naslovom Mala morska deklica (1837). V originalni pravljici se princ poroči s princeso sosednjega kraljestva in Mali morski deklici stre srce. Kljub temu da bi lahko ostala človek tako, da bi ubila princa, se ne odloči za to dejanje in se raje vrže v valove. Njeno telo se spremeni v morsko peno, a njena duša postane duh, hči zraka. Navdih za kip je Carl Jacobsen dobil na predstavi baleta Mala morska deklica leta 1909. Tako je bil navdušen nad predstavo, da je naročil kiparju Edvardu Eriksonu ustvariti kip male morske deklice. Kipar se jo je odločil upodobiti v trenutku, ko se ji plavut začne spreminjati v noge. Glava in telo kipa sta bila oblikovana po kiparjevi ženi.

Kip je narejen iz brona, visok je 165 cm in težek 175 kg. Postavljen je na granitnem kamnu ob pomolu Langelinie in gleda proti obali. Kip je od leta 1961 do današnjih dni utrpel več primerov vandalizma, od narisanega modrčka in spodnjih hlač do obglavljenja in odrezane roke. Nazadnje je leta 2003 bil snet s kamna in vržen v morje. Po tem so kip prestavili nekoliko bolj v morje, tako da Mala morska deklica uživa v miru.

Avtor članka: Drago Lepej