Sedanji Londonski most, zgrajen med letoma 1968 in 1972, je 16. marca 1973 odprla kraljica Elizabeta II. Ob 50-letnici njegove otvoritve preberite nekaj zanimivosti o trenutnem mostu in njegovih predhodnikih.
London bridge ni enako Tower bridge
Številni mostovi z imenom Londonski most (London bridge) so že v daljni zgodovini vodili čez reko Temzo med Borough High Street v Southwarku in King William Street v londonskem Cityju.
Ne smemo pa zamešati Londonskega mostu (London bridge) s slavnim oz. veliko bolj prepoznavim Tower bridge. Londonski most je najstarejši rečni prehod v Londonu, ki združuje rečni in cestni promet. Londonski most je bil dejansko edini prehod čez Temzo do izgradnje mostu Putney leta 1729. Znameniti Tower Bridge je nastal ravno zaradi te potrebe po novem prečkanju reke in je bil dokončan leta 1894.
Prečkanje Temze
Obstajajo dokazi, da naj bi bilo reko Temzo možno prečkati že v poznem neolitiku, vendar je šlo le za plitvino med dvema nasipoma. Prvi pravi Londonski most je zgradila rimska vojska, kar je pomagalo utrditi njihovo zasedbo mesta. Okoli leta 55 je prvi začasni most nadomestil stalen leseni most na kolih in na relativno visokem, suhem severnem koncu mostu je nastalo majhno, trgovsko in pristaniško naselje, ki je zraslo v mesto Londinium.
V začetku 5. stoletja, ko se je končala rimska vladavina v Veliki Britaniji, je bil most zapuščen in je postopoma začel propadati. V naslednjih 500 letih so most večkrat na novo postavili, vendar nikoli ni zdržal dolgo časa.
Srednjeveški most
Prvi kamniti most je bil dokončan leta 1209. Naročil ga je kralj Henrik II. in gradbena dela so se začela že leta 1176, dokončan pa je bil 33 let kasneje, v času vladavine kralja Ivana. Most je bil širok okoli 8 m in dolg 240 – 270 m. Sestavljalo naj bi ga 19 koničastih lokov, vsak z razponom približno 7 metrov. 20. odprtina je bila zasnovana tako, da je bila prepletena z lesenim dvižnim mostom za prehod visokih ladij.
Mesto je raslo in promet na reki se je večal. Leta 1722 so zastoji postali tako množični, da je župan odredil, da se morajo »vsi vozički, vozovi in druga vozila, ki prihajajo iz Southwarka v mesto, držati zahodne strani omenjenega mostu in vsi, ki gredo iz mesta, se morajo držati vzhodne strani omenjenega mostu.« To naj bi bila tudi ena od možnih razlag, zakaj v Veliki Britaniji vozijo po levi strani.
Novi Londonski most
Do konca 18. stoletja je bilo očitno, da bo treba stari Londonski most – do tedaj več kot 600 let star – zamenjati. Na natečaju leta 1799 je zmagal John Rennie s klasično zasnovo petih kamnitih obokov. Novi most je bil zgrajen 30 m gorvodno, stari most pa je bil še naprej v uporabi, medtem ko so gradili novega. Delo se je začelo leta 1824, odprt pa je bil leta 1831. Renniejev most je bil 283 m dolg in 15 m širok, izdelan iz haytorskega granita. Novi most je zdržal manj kot 150 let, saj so raziskave leta 1924 pokazale, da se most pogreza za okoli 3 cm vsakih osem let in da je vzhodna stran potonila že približno 9 cm nižje od zahodne strani.
Sedanji Londonski most
Sedanji most je bil zgrajen na istem mestu kot Renniejev most. Zasnoval ga je arhitekt lord Holford in inženirji Mott, Hay in Anderson, izvajalci pa so bili John Mowlem and Co. Most dolžine 254 metrov je sestavljen iz treh tramov iz prednapetega betona, ki v osrednjem razponu dosegajo 104 metre. Stroške v višini 4 milijone £ (60,1 milijona funtov leta 2021) je v celoti krila dobrodelna ustanova Bridge House Estates.
Zanimivost: Ameriški podjetnik Robert Paxton McCulloch je 1968 za 1,02 milijona funtov kupil stari londonski most. Vsak od 10.276 granitnih blokov mostu je bil oštevilčen in nato odpremljen v Lake Havasu City v Arizoni. Gradnja se je začela 23. septembra 1968, temeljni kamen pa je položil Sir Gilbert Inglefield, takratni župan Londona. Dela so bila zaključena tri leta kasneje in londonski most v Lake Havasu Cityju so odprli 10. oktobra 1971.
