Verjetno ste že kdaj slišali za kraj Lukovica, še posebej je to ime dobro poznano vsem tistim, ki so se že kdaj peljali po avtocesti Ljubljana – Maribor oziroma obratno. Pa vendar Lukovica ni samo ena izmed postaj na tej avtocesti, je še veliko več. Tukaj so prebivali rokovnjači – rokomavhi, ki so napadali in ropali Francoze, zato vsako leto prirejajo “bitko” temu v čast. Gastronomom se splača oglasiti na velikih XXL zrezkih v Čebelarskem domu ali pa v gostilni Gašper na Prevojah. Obvezen postanek na avtocesti pa so Trojane, kjer dnevno scvrejo tudi do 5.000 slastnih krofov. Zagotavljamo vam, da se vam bo Lukovica oddolžila za vaš dragoceni čas.
Občina Lukovica
Občina Lukovica je sestavni del osrednjeslovenske regije na njenem skrajnem severovzhodnem delu. Geografsko zajema območje Črnega grabna, ki ga na severu in jugu obdajata Tuhinjska in Moravška dolina. Na območju občine, ki meri 7.488 ha, so tekom zgodovine nastala v pretežni meri grščasta naselja. Ta imajo številne zaselke in posamezne samotne kmetije, gravitacijska pa so predvsem dolinska naselja v svojemu zaledju. Občini je v zadnjem desetletju pustila velik pečat izgradnja avtoceste Ljubljana–Celje, ki je ozko dolino razdelila na dvoje in razvrednotila kmetijske površine.
Predstavitveni video o Lukovici.
Gradiško jezero
Gradiško jezero se nahaja JV od naselja Gradišče pri Lukovici, do katerega prispemo tako, da na avtocesti Ljubljana – Celje. Izberemo izvoz Lukovica, nato sledimo usmerjevalnim tablam za Gradiško jezero. Jezero predstavlja mokri zadrževalnik na reki Drtijščici, katerega osnovni namen je zmanjšati ogroženost pred poplavami v srednjem in spodnjem toku reke Radomlja. Največja značilnost in vrednost tega prostora pa je razgiban relief, kjer strme površine prekriva gozd. Na južnih položnejših pobočjih pa so travniki, ki jih členijo pasovi dreves, obmejki in porasle grape. Biotska raznovrstnost območja in oddaljenost od urbanih središč dajeta možnost kakovostne izrabe prostega časa. Z rekreativnimi in s športnimi dejavnostmi v naravnem okolju ter sprostitev vseh starostnih skupin prebivalcev bližnjih naselij in tudi širšega slovenskega prostora. Pot okoli jezera meri 4,2 km in jo lahko prehodimo, prekolesarimo, bolj aktivni pa pot tudi po večkrat pretečejo. Preko pregrade jezera poteka tudi Rokovnjaška planinska pot, po kateri pridemo iz Gradišč in se nadaljuje v Negastrn.
(foto: Produkcija Bakster d.o.o.)
Razgledni stolp Reber
Razgledni stolp na Rebru (875 m n.v.) nad Dolinami je ena izmed 13 kontrolnih točk urejene Rokovnjaške planinske poti, ki je dolga 58 km. Na poti je več točk s čudovitimi razgledi proti Alpam in tudi nekaj prijaznih postojank. Kot je gostišče na Limbarski gori ali na Dolinah, kjer lahko kupite dnevnike Rokovnjaške planinske poti. Stolp na Rebru je postavilo Planinsko društvo Blagovica ob svoji 10-letnici ustanovitve (2003), in sicer na mestu, kjer je nekoč že stala vojaška piramida. S stolpa je čudovit razgled na zagorsko in lukoviško občino. Na stolp pridemo z Dolin po Rokovnjaški planinski poti v približno 20-30 minutah zmernega tempa. Najvišji vrh na Rokovnjaški planinski poti in tudi najvišji vrh občine Lukovica je Špilk (957 m n.v.). Na Špilku je Planinsko društvo Blagovica postavilo majhen bivak (1998), ki je namenjen vsem planincem in pohodnikom, ki jih pot zanese v te kraje. Več o razglednem stolpu najdete tukaj.
Športni park Čelešn’k
Športni park Čelešn’k najdemo v idilični vasici Poljane nad Blagovico. Ljubitelji športa, ki gojijo zdravega duha v zdravem telesu, se v parku lahko aktivno udeležijo iger. Se preskusijo na nogometnem igrišču, v odbojki, otroci pa se lahko igrajo na otroškem igrišču. Tisti, bolj adrenalinski športniki, pa se lahko preizkusite v downhill in freeride parku, ki se prične na vrhu Rakitovca (900 m n.v.). Proga se konča pod Poljanami, približno tristo metrov niže. Dolžina proge je 1.700 metrov. Trasa poteka po že nekdaj obstoječih, vendar zapuščenih gozdnih vlakah in cestah. Več o športnem parku najdete tukaj.
Čebelarski center Slovenije
Brdo pri Lukovici se kot zaselek bohoti nad občinskim središčem. Kljub svoji majhnosti se ponaša z objekti občinskega in slovenskega pomena. Grad Brdo, kjer je živel, deloval in ustvarjal pisatelj in politik Janko Kersnik (1852-1897), osnovno šolo, cerkvijo Marijinega Vnebovzetja, čebelarskim centrom s sedežem Čebelarske zveze Slovenije. Graščino obdaja prečudovita okolica z ribnikom in kostanjevim drevoredom. V Čebelarskem centru Slovenije se lahko seznanite s pestro zgodovino čebelarstva na Slovenskem, pokusite in kupite med in ostale čebelje pridelke vrhunske kakovosti (Trgovina čebelarna). Podate se lahko na zeliščno-čebelarsko učno pot ali pa se vživite v preteklost z multivizijsko predstavitvijo slovenskega čebelarstva in ogledi čebelarjenja (programa za odrasle in otroke). V zgradbi potekajo tudi dejavnosti kongresnega in čebelarskega turizma. V njej so namreč kongresne dvorane s pripadajočo opremo za seminarje, posvete, poslovna srečanja in konference. Več…
Okrepčate se lahko v gostišču Pri čebelici, kjer vam lahko ponudijo tudi piščančjo rezino z medeno pikantno omako. Na voljo imajo tudi 9 ležišč v štirih sobah. Več…
Napad Francozov in rokovnjačev
V času Ilirskih provinc so po dolini in hribih Črnega grabna gospodovali rokovnjači – rokomavhi, ki so napadali in ropali Francoze. Življenje rokovnjačev sta dobro predstavila tudi Jurčič in Kersnik v povesti Rokovnjači. Zgodba se je v resnici odigrala v Črnem grabnu in njegovi neposredni bližini tja do Moravč in Kamnika. Postavljena je v čas francoske okupacije, saj je rokovnjaštvo prav v tem času doseglo največji razmah, za kar so bile odločilne ugodne politične in gospodarske razmere. Napad v današnjem času z veseljem in pristnim izrazom prikažejo lokalna turistična društva.
Šentvid pri Lukovici
Naselje je deloma gručasto, deloma obcestno naselje, ki ga na zahodu od Prevoj loči le potok Vrševnik. Baročna cerkev sv. Vida je bila sezidana leta 1749 in se nahaja na Veidrovem trgu. Poleg bogate baročne opreme je v cerkvi tudi krstni kamen iz carrarskega marmorja, leta 2006 pa so v cerkvi postavili nove Škrablove orgle. Veidrov trg pred cerkvijo je osrednji prostor v naselju, saj se vanj vključuje objekt Doma krajanov. V katerem je tudi izpostava domžalske knjižnice – Knjižnica dr. Jakoba Zupana, na zahodnem delu trga stoji Kulturni dom Antona Martina Slomška. Za duhovno hrano ljudi na območju občine skrbijo številna kulturno umetniška društva, ki redno prirejajo koncerte, gledališke igre, proslave, literarne večere. Prikazujejo staro domačo obrt, ljudi združuje tudi glasba, društva pa s svojo dejavnostjo skozi notno črtovje predstavljajo naše kraje. Na trgu se vsako leto odvijata tradicionalna Vidov večer in Vidov sejem s pristno, domačo, lokalno ponudbo na stojnicah, tekmovanjem v vlečenju vrvi, številnimi delavnicami za otroke in s prikazom sposobnosti in znanj različnih domačih obrti (rezbar, kovač…). Več…
Dvorec Rus
Dvorec Rus se nahaja južno od regionalne ceste Ljubljana–Celje Šentvid pri Lukovici, na njegovem vzhodnem delu in je bil v letu 2010 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Dvorec ima z domačijo in vplivnim območjem, predvsem zaradi visoke ohranjenosti hiše in notranjega inventarja, ki pričata o dediščini načinov življenja njenih prebivalcev v preteklosti in danes, izjemen pomen za občino Lukovica. Tako se ohranjajo: celotna stavba, notranjost, notranja razporeditev prostorov in oprema, stavbno pohištvo na obstoječi hiši. Vse z namenom podrejanja vsake rabe spomenika tradicionalni dejavnosti – zgodovini načina življenja njenih prebivalcev in današnji namembnosti razstavnih in gostinskih prostorov. Spomenik tako združuje gostilno, trgovino, galerijo in poročno dvorano. Več…
Cerkve: sv. Luka, sv. Neže in sv. Marjete
Občina Lukovica se ponaša z bogato zgodovino, ki se odraža tudi v kulturni dediščini. Na poti skozi dolino reke Radomlje se v neposredni bližini bohotijo znamenitosti neprecenljive vrednosti: cerkev sv. Luka v Spodnjih Praprečah kot edinstven primer gotske cerkve na Slovenskem, cerkev sv. Neže na Golčaju nad Blagovico z značilnim kasetiranim renesančnim stropom ter cerkev sv. Marjete v Gradišču pri Lukovici z gotskimi freskami.
Spodnje Prapreče so gručasto naselje nad cesto Lukovica-Moravče na nekoliko vzpetem svetu nad dolino Radomlje. Triladijska gotska cerkev sv. Luka iz začetka 16. stoletja ni postavljena na vrh griča, ampak se s svojim volumnom zažira v brežino. V dolino gleda le z zahodnim pročeljem in zvonikom, oltarni del pa skriva proti hribu. Cerkev obdajata manjše pokopališče in oporni zid. Njena največja vrednota je poznogotska arhitektura z ohranjeno sočasno renesančno poslikavo. Danes je cerkev dobila prvotno oblikovani psevdobazilikalni ambient s pogledom v vse tri s svetlobo ožarjene oltarne zaključke in s svojo izpeljavo tako bogati slovensko sakralno arhitekturo 16. stoletja.
Spodnje Prapreče so gručasto naselje nad cesto Lukovica-Moravče na nekoliko vzpetem svetu nad dolino Radomlje. Triladijska gotska cerkev sv. Luka iz začetka 16. stoletja ni postavljena na vrh griča, ampak se s svojim volumnom zažira v brežino. V dolino gleda le z zahodnim pročeljem in zvonikom, oltarni del pa skriva proti hribu. Cerkev obdajata manjše pokopališče in oporni zid. Njena največja vrednota je poznogotska arhitektura z ohranjeno sočasno renesančno poslikavo. Danes je cerkev dobila prvotno oblikovani psevdobazilikalni ambient s pogledom v vse tri s svetlobo ožarjene oltarne zaključke in s svojo izpeljavo tako bogati slovensko sakralno arhitekturo 16. stoletja.
Zgodovina cerkev
Južno od Blagovice leži na pobočju hriba nad dolino reke Radomlje Golčaj (609 m n.v.) s cerkvijo sv. Neže, ki je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Do leta 1941 je bila poleg cerkve še mežnarija, ki je bila požgana. Ohranile so se samo ruševine. Celovita obnova se je začela leta 1993 z obnovo zvonika. Nadaljevala se je v letu 1995 z obnovo fasade in deli v notranjščini, z restavriranjem cerkvene opreme in lesenega poslikanega kasetiranega stropa iz časa okrog leta 1680. Od skupno 78 je bilo v celoti uničenih 13 kaset. V cerkvi so trije oltarji in prižnica. Cerkev se ponaša tudi z najstarejšim zvonom v Črnem grabnu in v Ljubljanski nadškofiji iz leta 1423.
Gručasto naselje Gradišče pri Lukovici je postavljeno na pomolu južno od Gradiškega griča (488 m n.v.) nad rekama Drtijščico na vzhodu in Radomljo na severu. Nad vasjo je na Gradiškem griču poznogotska cerkev sv. Marjete s taborskim obzidjem, gotskimi freskami in prostostoječim zvonikom. Šteje se za kulturni spomenik državnega pomena. Arheološke najdbe pričajo o poselitvi že v daljni preteklosti. Ta lokacija daje veličasten razgled tako na Gradiško jezero kot na skrajni V del Ljubljanske kotline.
Stari trg v Lukovici
Lukovica pri Domžalah je gručasto naselje z zaselkoma Podpečjo in Selom. Leži med Gradiškim gričem (488 m n.v.) na jugu in Podpečjo z velikim kamnolomom na severu. Stari trg v Lukovici, ki ga obdajajo mogočne hiše iz furmanskih časov, skriva ogromno zanimivih zgodb. Saj je bila Lukovica skozi zgodovino pomemben prehoden kraj. V samo občinsko središče Lukovico prispemo tako, da na avtocesti Ljubljana – Celje izberemo izvoz Lukovica. Nedaleč stran od trga Lukovica v Podpeči stoji zgradba Stare pošte, najstarejša poštna postaja na poštni poti med Ljubljano in Gradcem. Naselje je l. 1995 postalo občinsko središče. V katerem so poleg upravne zgradbe tudi zdravstveni dom, pošta, trgovina, gasilski dom, tehnični pregledi in kulturni dom z dvorano. Novo podobo, ki sicer trgu daje sodoben, svež videz, je osrednji Stari trg v Lukovici dobil v letu 2007, vendar še vedno ohranja duh nekdanjega trškega jedra iz 19. stoletja.
Hrana in prireditve v Lukovici
Na Starem trgu lahko v gostilni Pri Bevcu, ki ima preko 200 let dolgo tradicijo in senčen poletni vrt. Okusite domačo hrano, v zimskem času pa koline, npr. krvavice in pečenice z ajdovo kašo, kislim zeljem ali kislo repo in krompirjem.
V Gostilni in piceriji Furman pa lahko okusite tudi pizze velikanke. Če pa si zaželite tradicionalnega obeda, si lahko naročite zrezek v furmanski ponvi, rokovnjaški golaž, gobovo juho v kruhovi skledici, poleg pa spijete lokalno pivo Rokovnjač. Več…
Na Starem trgu v Lukovici se odvijajo prireditve ob občinskem prazniku 4. septembru ter sejmi, ki ohranjajo in oživljajo nekoč poznane običaje, navade, ljudske prireditve in domačo obrt: Peregrinov in Lukov sejem. Za pripravo najrazličnejših dobrot in ohranjanje tradicionalne kuhinje skrbita društvi podeželskih žena, kmečki pridelki in izdelki pa se tržijo preko blagovne znamke Zakladi Črni graben, ki jih na sejmih lahko tudi kupite.
Muzejska zbirka v Krašnji
Krašnja je obcestno naselje v zahodnem delu Črnega grabna, stisnjena pod Negastrnski hrib (500 m n.v.). K naselju spada tudi nekaj samotnih kmetij ter zaselka Konj, na pobočju severno od vasi, in Benarje, zahodno ob regionalni cesti. V vzhodnem delu vaškega jedra stoji župnijska cerkev sv. Tomaža. Skozi Krašnjo je do 50-ih let prejšnjega stoletja tekla glavna cesta, kjer je zaradi tega živelo tudi znatno število gostiln. Danes je v Krašnji samo bife, gostilne pa nobene. Večina stavb ima podobo iz 19. stoletja. Ob potoku skozi jedro vasi je ohranjeno vaško perišče. V Pavletovi hiši v Krašnji si lahko ogledate muzejsko zbirko Muzejska zbirka, ki je začela nastajati leta 1992, leta 1995 pa so postavili pred šolo trikrat pomanjšano Budnarjevo hišo iz Zgornjih Palovč. V Pavletovi hiši je KUD Fran Maselj Podlimbarski združil etnološko zbirko, predmete, ki so nastali iz pšeničnih kit in ličkanja, fotografije in dokumente ter fotografije pisateljev v krajevni skupnosti Krašnja.
Mahkotov toplar na Vidmu
Videm pri Lukovici je gručasto naselje, ki leži ob odcepih od ceste iz Moravč proti Prevojam in Lukovici pri Domžalah na vlažnem prehodnem svetu med Črnim grabnom in Moravško dolino. Vzhodno od jedra kraja je zaselek Hribi. Na severnem delu naselja, v okviru domačije Videm pri Lukovici 2, je ohranjen Mahkotov toplar, ki je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Dvojni kozolec – toplar iz prve polovice 19. stoletja ima šest oken, dvokapno streho s čopi, notranjo mrežo s tremi vhodi, oboj iz pokončnih desk in lesene babe. Gre za izredno gospodarsko stavbo, ki še danes služi svojemu namenu – sušenju sena in spravilu gospodarskih strojev na kmetiji. Predstavlja najvišjo gradbeno-razvojno pot tovrstnih stavb z značilno leseno konstrukcijo. Mahkotov toplar je prepoznavni del nekdanje kulturne krajine, ki jo je obvladovalo kmetijstvo, kultura in kmečki način življenja v prostoru in času.
Trojane in trojanski krof
Trojane so gručasto naselje s pomembno prometno lego tik pod prevalom Učak (609 m n.v.) ob regionalni cesti Ljubljana–Celje, kjer se cesta odcepi proti Zagorju ob Savi. Tu je bila že v antiki trgovska in prometna postojanka, imenovana Atrans. Cesta, ki poteka skozi Črni graben, je bila že za Rimljane posebno strateško pomembna, saj je bila glavna vez med Italijo in Podonavjem. Zaradi izredne lege s prekrasnimi razgledi je kraj tudi turistično zanimiv. Trojane so izhodišče za izlete po okoliških hribih. Arheološko najdišče Atrans, ki vključuje obcestno postajo, mitnico, vojaški tabor, cesto in plano grobišče, se uvršča med kulturno dediščino državnega pomena. Glavna prometna pot je v 12. in 13. stoletju potekala skozi Tuhinjsko dolino. V 17. stoletju je promet po obnovi stare rimske ceste zopet stekel skozi Črni graben, z letom 1573 pa je po njej stekel tudi poštni promet Gradec–Ljubljana. Svojo veljavo pa je pot dobila s pojavom motornih vozil. Na začetku 21. stoletja mimo Trojan skozi znane trojanske predore vodi štajerska avtocesta. Ob “stari cesti” pod Trojanami še vedno stoji mejni kamen med deželama Kranjsko in Štajersko. Danes je kraj poznan predvsem po gostišču Konšek, zato se nikar ne pozabite ustaviti na Trojanah, ki slovijo po slastnih trojanskih krofih. Več…
Več informacij o Lukovici na wiki.potnik.si
Komentirajte!
Ali poznate občino Lukovica in njeno rokovnjaško zgodovino? Ste jo kdaj pobližje spoznali?
