Že od otroštva mi v ušesih zveni beseda Đerdap. Gre za izredno veliko elektrarno, ki sta jo po drugi svetovni vojni na Donavi skupaj zgradili Jugoslavija in Romunija. In ne samo eno. Zgradili sta dve elektrarni. In o tem smo se učili že v osnovni šoli. Ampak za nas, otroke, je bilo takrat to »tam nekje, zelo, zelo daleč…«. Zato smo se odločili, da namesto poti na klasično morje, tokrat raziščemo še neraziskani del Srbije. Ni nam bilo žal!
Smederevo in Kostolac
Naša prva ciljna točka je Smederevo. Ustavimo se v centru mesta ob Donavi, kjer si ogledamo zunanjost Smederevske trdnjave. Srbom je služila za obrambo pred Turki, ki pa so jih leta 1459 kljub temu podjarmili. Trdnjava je dolga približno 1,5 km in je največja srednjeveška trdnjava v Srbiji ter ena največjih v Evropi.
Pot nadaljujemo do mesta Kostolac. To majhno mesto ima kar dve zelo veliki termoelektrarni, v bližini pa dnevni kop premoga.
Viminacijum
Ustavimo se v enem od najpomembnejših rimskih mest in vojaških taborišč v obdobju od 1. do 6. stoletja, imenovanem »Viminacijum« (Nekdanje glavno mesto rimske province »Gornje Mezije«).
Nahaja se v bližini mesta Kostolac, ob sotočju Mlave in Donave, in je še vedno pravi magnet za arheologe. Izkopavanja kažejo na velike in bogato okrašene palače, javna kopališča, akvadukt in segajo v čas rimskega imperija z dobro razvito obrtjo izdelave keramike in predelave kovin.
Veliko Gradište ter »Srebrno jezero«
Ob Donavi nadaljujemo pot do kraja Veliko Gradište ter se zaustavimo na turistično znamenitem »Srebrnem jezeru«. Gre za rokav Donave, ki so ga tako lepo uredili, da je postal zelo popularna turistična točka.
V Velikem Gradištu so ravno ta dan praznovali verski praznik, imenovan »vašar«. Po naše bi to pomenilo »žegnanje«. Glavna ulica se na tak dan zapre, tam se postavijo stojnice, na katerih se ponuja »vsega vraga«, od pečenih odojkov, pohištva, do nagrobnih spomenikov. Ni, da ni.
Po ogledu vseh lepot in dobrot se odpravimo do našega prvega hotela, ki je v kraju Golubac.
Golubac
Golubac je eno od srednjeveških mest ob Donavi, ki je nastalo kot branik v Đerdapsko sotesko, znan pa je po svoji čudoviti trdnjavi oz. gradu – tvrđava Golubački grad. Pri omenjenem mestu reka Donava zapusti Panonsko nižino, njen širok in umirjen tok pa se prepusti ozki in visoki Đerdapski soteski. Gre za največjo in najdaljšo sotesko v Evropi, ki ji mnogi pravijo tudi Železna vrata. Tukaj se začne Nacionalni park Đerdap.
Domačini nas seznanijo, da je naslednji dan tudi pri njih »vašar«, saj se tudi pri njih slavi Sv. Ilija in to v ca. 8 km oddaljenem samostanu Tumane. Tja bi naj hodili »prosit boga« za svoje zdravje, še posebej invalidi, ki upajo na čudežno ozdravitev. Naslednji dan po zajtrku se seveda odpravimo v Tumane, da to vidimo. Cesta, ki vodi v hrib in nato v neko kotlino, je izredno lepa in presenetljivo široka za take kraje. Večji del je urejen čisto na novo. Pred samostanom pa je veliko čisto novo parkirišče.
Samostan z okolico je zelo lepo urejen. Vse na novo. Tukaj bi se naj vsako leto za ta praznik zbralo več tisoč ljudi. Nato se podamo v Nacionalni park Đerdap.
Nacionalni park Đerdap
Soteska Đerdap je največja in najdaljša soteska v Evropi. Skozi sotesko se peljemo približno 100 km, kjer Donava tvori naravno mejo med Srbijo in Romunijo. Čudovita narava tvori jedro narodnega parka. Ta narodni park je znan tudi kot “železna vrata”.
Ris je zaščitni znak parka. Od 50 vrst rib prevladujejo somi in ostriži, tu sta nekdaj prosto križarili velikanski trska in jesetra. Ta geološki zaklad vsebuje številne spomenike iz prazgodovine, antike in srednjega veka. Predstavljajo morda najzanimivejšo in najlepšo celoto v Evropi in svetu. Zelo ugodne življenjske razmere so bile razlog za stalno prisotnost človeka, kar dokazujejo številna arheološka najdišča in kulturno-zgodovinski spomeniki.
Po Golubcu si najprej ogledamo »GOLUBAČKO TVRĐAVO«.
Zgrajena je bila v 14. stoletju ob samem vhodu v sotesko Đerdap. Kot obrambni zid Donave je imela pomemben strateški položaj. Ni mogoče z gotovostjo trditi, kdo je prvi postavil temelje trdnjave. K njeni gradnji so prispevali tudi Srbi, Madžari in kasneje Turki. Trdnjava Golubac je sestavljena iz devetih stolpov. Vsak stolp ima svojo edinstveno zgodbo. Danes je trdnjava popolnoma prenovljena ter je eden najlepših srednjeveških spomenikov v Srbiji in jugovzhodni Evropi. Zelo lepa trdnjava, ki pa je ob ponedeljkih zaprta, in na našo »ne«srečo smo jo mi obiskali ravno v ponedeljek…
Ca. 40 km naprej po soteski pridemo do arheološkega najdišča »Lepenski Vir«.
Lepenski Vir je mezolitsko in neolitsko najdišče na desni obali Donave v Đerdapski klisuri (soteski). Domnevajo, da je bil naseljen okoli leta 8000 pred našim štetjem. Prva arheološka izkopavanja so bila izvedena leta 1965, najpomembnejša pa leta 1967, ko so našli mezolitske skulpture. Z izkopavanjem so končali leta 1971, ko je bilo najdišče preneseno 29,7 m višje, da bi se izognili potapljanju lokacije zaradi narasle Donave ob izgradnji hidroelektrarne Đerdap.
Približno 13 km od Lepenskega Vira, smo si ogledali Etno kompleks z galerijo na prostem, »Kapetan Mišin breg«. Kraj s čudovitim razgledom na Donavo in Donji Milanovac, poln zanimivih skulptur, z muzejem vina in številnimi ročno izdelanimi lesenimi in kamnitimi figurami.
Na hitro smo se razgledali po okolici, popili pijačo in nadaljevali pot skozi Donji Milanovac, Veliki in Mali Kazan, vse do Tekije. To je manjša vas, v katero se moramo vrniti naslednji dan, saj imamo tam rezervirano vožnjo po Donavi z gliserjem.
V Tekiji se zato zaustavimo le bežno, da si ogledamo, kje so »parkirane« ladje in gliserji.
Hidroelektrarna Đerdap 1
Na naši poti do Kladova pa nas čaka seveda ogled še za nas največje znamenitosti tega območja.
Čeprav je fotografiranje tam povsod prepovedano, mi je uspelo narediti nekaj posnetkov. Prava paša za oči, ki pa je ne moreš dovolj ovekovečiti z našimi fotoaparati oziroma telefoni.
Od časa Trajana (okrog leta 105) do leta 1964 na obrežju Donave niso izvedli nobenega drznejšega in obsežnejšega dela, takega kot so ga takrat začeli jugoslovanski in romunski gradbeniki. Hidroenergetski in navigacijski sistem “Djerdap I” je bil zgrajen v sodelovanju s sosednjo Republiko Romunijo in od leta 1972 proizvaja pomemben del električne energije za potrebe Srbije.
Največja hidravlična konstrukcija na Donavi s skupno dolžino 1.278 m je popolnoma simetrična in zasnovana tako, da ima vsaka država (Srbija in Romunija) enake dele glavne stavbe, ki se vzdržujejo in uporabljajo v skladu s sporazumom in konvencijo o gradnji in obratovanju. Vsaka stran ima po eno elektrarno, ladijsko zaporo in sedem prelivnih polj od skupno štirinajstih, kolikor jih je na skupnem prelivnem jezu. Simetrala stavbe je državna meja. Obe elektrarni sta medsebojno povezani, tako da lahko elektrarne na srbski strani v primeru potrebe dobavljajo električno energijo v omrežje na romunski strani in obratno.
HE “Đerdap I” je monumentalna zgradba, ki poleg osnovne vloge – proizvodnje električne energije, preko sistema zapor ureja promet na Donavi. Predstavlja mejni prehod in povezuje Republiko Srbijo z Republiko Romunijo.
Navdušeni nad elektrarno in lepoto Donave proti večeru prispemo v Kladovo. Namestimo se v hotelu Đerdap. Sobo imamo v 8. nadstropju, iz nje pa direkten pogled na mogočno Donavo in v ozadju na mogočno elektrarno Đerdap 1.
Kladovo danes
Mesto, polno zelenja in obdano z vodo, Kladovo pušča vtis obmorskega mesta. Pravijo mu tudi »srbsko morje«. To je kraj, kjer lahko poskusite najboljšo ribjo juho in okusite prepoznavno blagovno znamko Kladovo, na katero je ponosen ves kraj, belo vino – Duša Dunava.
V bližini promenade je velik mestni park, promenada, ki se z očarljivim gejzirjem razprostira še okoli mestnega jezera. V neposredni bližini parka med dvema mestnima jezeroma prevladuje čudovit športno-rekreacijski center “Jezero”, moderno opremljen in urejen za vse vrste velikih športnih prireditev. V središču Kladova se dviga pravoslavni duhovni tempelj, cerkev sv. Jurija, zgrajena v 19. stoletju, v bližini pa je Arheološki muzej, ki ima zbirko pomembnih eksponatov, ki govorijo o preteklosti regije Kladovo. Tu se začne obalna promenada z očarljivimi pogledi na naravo in zelenje dobesedno na vsakem koraku.
Kilometarska promenada na Donavskem pomolu, ki jo še povezuje mestna plaža, je v poletnih mesecih priljubljeno mesto domačinov. Namesto počitnic na morju ponuja skoraj enako izkušnjo.
Ostanki turškega cesarstva – Fetislam
Pravijo, da se soteska Đerdap začne s trdnjavo Golubac in konča z drugo trdnjavo. Na samem vhodu v mesto, približno 300 m zahodno od središča Kladova, je veličastna srednjeveška trdnjava Fetislam (v prevodu “Zmaga islama”), ki so jo Turki zgradili po osvojitvi teh delov Srbije. Zgrajena je bila na strateško pomembni točki, s katere so Turki brez težav nadzorovali plovbo po Donavi. Fetislam je sestavljen iz Velike trdnjave in majhnega mesta v njej. Mestece je bilo topniško oporišče, zaščiteno s krožnimi stolpi, in je bilo zgrajeno leta 1524 v času vladavine Sulejmana Veličastnega. Trdnjava je v svoji burni zgodovini pogosto menjala lastnike.
Fetislam je ena izmed šestih srbskih trdnjav (Beograd, Smederevo, Šabac, Užice, Soko in Kladovo), ki je bila 26. aprila 1867 predana Srbom, Turki pa so to območje zapustili. Ta dan je v Kladovu obeležen kot dan občine. Danes je trdnjava kulturno-zgodovinski spomenik, najljubši kraj za sprehode, rekreacijo in organizacijo različnih športnih prireditev in dejavnosti.
V trdnjavi sta odprti amfiteater in športni center s kompleksom terenov za male in velike športe.
Tretji dan nas čaka najlepši del izleta, ki pa je bil tudi drugače resnično lep in zanimiv. Z avtom se odpeljemo nazaj do 22 km oddaljene Tekije. Tam nas čaka gliser in vožnja po Donavi. Več o tem pa v naslednji števili e-revije Potnik.si
Avtor članka: Drago Lepej
