Peru 2/2 – Adrenalin

V prejšnji številki: Peru 1/2 – Inca Jungle trail in Machu Picchu

Skrivnostna dežela Inkov ponuja tudi drugačne užitke.

Od s snegom pokritih Cordillera Blanca in peščenih sipin v puščavi Ica do briljantno zelenih vod jezera Titicaca pa vse do amazonskih rek Marafion in Ucayali ponuja Peru nešteto možnosti adrenalinskim užitkarjem. Tako se lahko preizkusiš v plezanju po ledu, raftanju, trekingu, gorskem kolesarjenju, sandboardingu in še marsičem…

Gorski spust s kolesi z Abre Malage

Začetek spusta je bil na 4350 m, potem smo drveli navzdol nekje 3-4 ure do vasi Santa Maria na višini 1430 m.

Z avtobusom in kombiji smo se odpeljali na prelaz Abra Malaga. Po raztovoru koles in še zadnjih varnostnih pregledih smo se spustili po vetrovni, ovinkasti cesti. Že vožnja navzgor, ko smo bili še varni v avtu, je bila adrenalinska, kaj bi šele pričakovali pri spustu navzdol?

Tole…Na posnetku sicer izgleda nedolžno, a vseeno smo slišali kar za nekaj nesreč, ki so se zgodile, od trčenja z avtomobili do zdrsov s ceste. Na srečo smo jo mi odnesli s celo kožo.

Treking in adrenalinsko prečenje reke

Po več celodnevnih etapah trekinga na Jungle Inca Trailu so nas, če nič drugega, vsaj pošteno bolele noge. Seveda smo imeli med svojo prtljago tudi lastne ‘medical kite’ s paracetamolom in obliži, ki so nam dejansko prišli prav. In tudi dodatni pari nogavic, ki smo jih menjali kot za stavo. Da pa ne bi bile utrujene samo noge, so organizatorji poskrbeli, da smo dodobra namučili tudi roke. Čez deročo reko smo se morali po jekleni vrvi potegniti kar sami.
Za tak zračni prelet čez reko pa resnično pride prav nekaj Supermanovih trikov, med drugim tudi tale majica…
Kljub temu, da mi je bilo vroče, sem se z veseljem odpovedal potencialnemu namakanju v deroči vodi in se potegnil čez z lastno močjo.

 

Ogled Nazca črt iz zraka

Nazca črte se nahajajo v puščavi Nazca na jugu Peruja. Te črte je predvidoma naredila kultura Nazca  (čeprav so mnogi, tudi akademski znanstveniki,  za to ‘okrivili’ nezemljane) nekako med leti 200 pr. n. št. in 700 po n. št. na  območju, ki je veliko kar 500 km2. Večji del pampe je prepreden z mrežo 1300 kilometrov popolnoma ravnih črt – nekatere so dolge le okoli 15 centimetrov, druge pa več sto metrov (najdaljša ima 65 kilometrov). Ponekod se križajo, drugje tečejo vzporedno; našteli so tudi kakih tristo geometričnih likov, večinoma trapezoidov, trikotnikov in spiral.V puščavi je moč videti stotine preprostih črt in zapletenih geometrijskih likov. Največji lik je dolg kar 270 metrov.

Črte so najbrž nastale tako, da so iz puščavskih tal izkopavali z železovim oksidom obložene kamne, kar je na izsušenih tleh pustilo svetlejši odtis, ki se je lahko ohranil, kajti erozije v tej suhi pokrajini praktično ni.

Skrivnostne podobe in neskončne črte v okolici Nazce v Peruju so polne ugank, zapeljive in tudi srhljive.Nazca je gigantska – ne le po svojem geografskem merilu. Primerljiva je s piramidami v Egiptu, je eden od časovnih strojev za potovanje v človeško preteklost in prihodnost.

Zanimivo je, da če stojimo pri tleh in gledamo risbe, zgledajo kot zmešnjava različnih črt. Le s ptičje perspektive lahko vidimo, da imajo črte nek smisel. Zato sem stopil v eno od številnih agencij, kjer ponujajo take polete.

  Letalo za ogled Nazca črt – za tak ogled moraš imeti vzdržljjiv želodec, kajti ogled zna biti kar turbulenten. Če pa prišteješ še velikost in izgled letala, pa sploh…

Pogled iz zraka na Nazca črte.

Čeprav je imel pilot kar nekaj opravkov z zakrilci, je na koncu kar zgledno pristal.

Puščava Ica – z buggyjem na sandboarding

Zadnja postaja na mojem potepanju po Peruju je bilo mesto Ica, pravzaprav oaza Huacachina, ki je od Ice oddaljena 6 km. Mala laguna v oazi je znana po zravilnih učinkih njene vode. Oaza je bila nenaseljena vse do konca 19. stoletja, ko je italijanska zdravnica odkrila zdravilno moč vode in peska v tej oazi. Zadeve naj bi namreč pomagale predvsem pri revmi in kožnih boleznih.V zdajšnjih časih pa je idealno izhodišče za vratolomne avanture v puščavskih buggijih. Čeprav vam vodič predstavi varnostna opozorila, se najde nemalo adrenalinskih voznikov, ki preizkušajo mejo mogočega. Vendar pa na koncu ugotoviš, da kljub vsemu vse poteka dokaj varno.Tura se je začela torej z vožnjo čez sipine okrog oaze. Voznik nas je spustil na vrhu sipine, kjer smo se lahko preizkušali v sandboardingu na najbolj vroči in atraktivni pokrajini Peruja.

Vožnja do vrha sipine

Ravno hitrostnega rekorda sicer nismo podrli…

Smo pa poskusili izvesti tudi kakšno akrobacijo. Uau.

Pravi adrenalin

In zdaj še predstavitev pravega adrenalina – plesa. Kar mnogo fantov nas je dobilo težke noge, razbijalo nam je srce, prevzel nas je občutek nekakšne panike, ko smo morali na ples v Amantaniju. Na srečo je šlo za tradicionalni ples z domačini, kjer ni treba tako natančno paziti, kdaj je prva, druga, lahko sta bili tudi samo dve drugi…Važno, da smo uživali.

Za zaključek pa še glasba iz peruanskih piščali, ki naj vas odnese…

 Glasba iz piščali.

 

Piše:  Marko Popovič

Komentirajte!

Vpišite komentar in delite svoje mnenje z drugimi bralci. Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni s svojim Facebook, Yahoo ali Hotmail računom.