Pokljuka – idiličnost in neokrnjena narava

Ne spreglejte nagradnega vprašanja na dnu članka, pravilen odgovor nanj vas lahko brezplačno popelje za vikend na Pokljuko ter vam polepša počitnice.
Poleg Mežaklje in Jelovice je Pokljuka najbolj znana gozdna planota na Gorenjskem. Na vseh se že od nekdaj izkorišča bogastvo gozdov, vendar pa je Pokljuka slabo stoletje tudi bolj »turistično« usmerjena. V zadnjih letih v zimskem času ponese njeno ime v svet tekma svetovnega pokala v biatlonu. V poletnem času pa zaživi v drugi polovici avgusta, ko ima, kot pravijo v šali, vsaka goba svojega gobarja. V tem času se ponavadi zelo hitro razširi tudi ljudski glas, da po Pokljuki lomasti medved. Pa ne, da bi se tudi on prišel mastit z močno iskanimi in zaželenimi jurčki ali posladkat z borovnicami, ampak naj bi tako odvrnili od nabiranja kakega bolj bojazljivega iskalca gob.

Več o ponudbi na Pokljuki si lahko ogledate na naslovu: www.sporthotel.si

Za dodatne informacije in rezervacije pokličete na številko 04/533-5017.

Triglavski narodni park, gobe, energetske točke …

Da so vsi medvedi prešteti in da se gobe nabirajo v mejah dovoljenega, skrbijo nadzorniki Triglavskega narodnega parka. Kajti Pokljuka v celoti leži znotraj edinega narodnega parka v Sloveniji. Kot taka je proglašena tudi za naravno znamenitost in nas nanjo opozorijo že rjave usmerjevalne table na izvozu z avtoceste. Na Pokljuko lahko prispemo iz smeri Bohinja ali Bleda. Odkoder se je proti Triglavu in Pokljuki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja začel ozirati znani blejski hotelir Ivan Kenda.

Zgradil je hotel in že v tistem času vozil tja gor najbolj petične blejske goste, kar v zimskem času niti ni bilo najbolj enostavno. Svež zrak, nabit z ioni, predvsem pa zelena barva gozdov, sta pomirjujoče vplivala na goste. Po zadnji svetovni vojni se je Pokljuka pričela uveljavljati tudi kot klimatsko zdravilišče, predvsem za ljudi s težavami na dihalih. Tja so zahajali tudi piloti ter si za spremembo na smrekah in ne stevardesah, spočili oči in si tudi izboljšali globinski vid. Na dopustovalce je Pokljuka vedno blagodejno vplivala, verjetno zaradi naravnega okolja, mogoče pa tudi zaradi sil, ki so nam nevidne. Najmočneje so se združile in udarile na plano v bližini planine Praprotnica. Po zagotovilih radiestezistov je to ena izmed najmočnejših energetskih točk na stari celini. Vsekakor velja poskusiti, in če se po terapiji oglasimo še na bližnji planini. Ter se okrepčamo s kislim mlekom ali zagrizemo v rezino bohinjskega sira, se bomo gotovo bolje počutili.

Bogastvo gozdov ter čudovite planine in gore (planina Zajamniki, v ozadju Julijske Alpe in Triglav).
Bogastvo gozdov ter čudovite planine in gore (planina Zajamniki, v ozadju Julijske Alpe in Triglav).

Pokljuka kot izhodišče za hribolazenje

Pokljuka dostikrat služi kot izhodišče za obisk naše najvišje gore. Ta tura ponavadi traja dva ali celo več dni. Če pa smo bolj na tesnem s časom ali nismo prav vešči gorohodci, si lahko tekom dnevnega obiska z malo telesne aktivnosti ogledamo več zanimivosti. Ena od njih je vsekakor Pokljuška soteska, ki se skriva v tesni pod cesto,  vodečo na Pokljuko. V sotesko se lahko podamo iz smeri Krnice ali z nekoč znanega smučišča na Zatrniku. Soteska je bila za turistični ogled urejena in slavnostno odprta že leta 1930 po vzoru bližnje in bolj znane soteske Vintgar. Takrat je bil zadnji del soteske poimenovan Galerije kraljeviča Andreja. Tudi sedaj nas po več obnovah pot vodi preko lesenih mostov – galerij, skozi tesni pod mogočnimi stenami, ki jih je v tisočletjih urezala voda. Razširitve nas vodijo skozi dele, imenovane vrtci, naprej skozi naravni prehod, ki mu domačini pravijo Luknja in je bolj podoben katedrali. Tam naj bi se po ljudskem izročilu na eni od svojih poti proti zahodu mudil protestantski duhovnik Primož Trubar. Tam še vedno stoji skala, imenovana prižnica, s katere je pridigal.

Pokljuška pot – od barij, fužin, ostankov soške fronte do znamenitega bohinjskega sira

Če želimo Pokljuko bolje spoznati, potem se je najbolje sprehoditi po Pokljuški poti (PP).

Kjer koli se je lotimo, na Mrzlem studencu ali na Goreljku, bomo zelo kmalu naleteli na največjo znamenitost na Pokljuki – to so visokogorska barja. Ta so kot taka najjužnejša v Evropi. Na PP se seznanimo tudi z bogato tradicijo železarstva v bohinjskem koncu, ko je iskanje in izkopavanje železove rude seglo tudi do sem gor. Posledično so za taljenje izsekali celotne pokljuške gozdove, ki so bili takrat pretežno bukovi. Da je bil transport lažji, so oglarili – kurili kope. Kako je bilo to videti, si lahko ogledamo v Žontarici, kjer je postavljeno tudi skromno prebivališče oglarjev, kožarica. Črna zemlja v okolici in ostanki oglja nas še dandanašnji spominjajo na to garaško delo. Ko so fužine v Bohinju ugasnile, se je na Pokljuki razvilo pašništvo in predelava mleka – sirarstvo. Znanje, kako mleku spremeniti agregatno stanje, je prišlo iz švicarskega Ementala, odtod bohinjski ementaler. Sedaj izdelujejo tudi trapist, vse bolj pa ponovno pridobiva na veljavi tudi mohant, prvi sirarski produkt Bohinjcev.

Na PP vidimo celo, do kod vse je segal vpliv soške fronte v 1. svetovni vojni. Preko Pokljuke je potekala savska, tretja in zadnja obrambna linija, če bi Lahom uspelo premagati združeno vojsko monarhije. Kako se je končalo, vemo, obrambni jarek pa nas spominja in opominja na vso brutalnost in nesmisel vojn. Očitno se iz tega nismo dosti naučili, saj nas na drugem koncu PP zanimivo zvarjeno železje spomni na tragičen dogodek iz 2. svetovne vojne.

Sprehod po pokljuških gozdovih

Sprehod po PP se vam zna kar zavleči, sploh če znate uživati v hladu pokljuških gozdov, še posebej, ko v dolini nastopijo pasji dnevi. Nekaj časa vam lahko vzame tudi kdo izmed prijaznih vikendašev na Goreljku, ko vas povabi na šilce krepkega ali če vas zapeljejo modri biserčki, borovnice. Če je do vas segel »goba alarm«, se vam splača pogledati tudi okoli smrek in pod njimi ter si tako mogoče nabrati večerjo. No, tisto o medvedu lahko pozabite, pa če se o njem še tako govori in piše. Bolj kot medvedov se je treba bati tistih, ta malih, klopov. Teh pa na Pokljuki zaradi sestave gozda in skoraj nič podrasti praktično ni.

Pokljuka in kolesarjenje

Pokljuka je s svojimi gozdnimi cestami pravi raj za kolesarje. Pretežno makadamske ceste seveda zahtevajo gorsko kolo, prijetno kolesarjenje pa lahko kombiniramo tudi s kakšnim lažjim vzponom na najlepše razglednike Pokljuke. Z Galetovca lahko uzremo Blejsko jezero. Na drugi strani se nam pod Vodnikovim razglednikom odpre pogled na Gornjo bohinjsko dolino in Bohinjsko jezero, planina Zajamniki je kot bohinjski balkon. Razgled z Javorovega vrha, s ceste proti Zajamnikom je dobrih 15 minut hoda, nam ponudi Julijce in Karavanke kot na dlani, pod nogami pa nam leži cela Pokljuka. Če pa si zaželimo uro resnice in se preizkusiti, koliko nas je v nogah. Se s kolesom spustimo proti Gorjam, tu zavijemo v dolino reke Radovne in v Srednji Radovni po gozdni cesti nazaj na Pokljuko. Zagotavljam, da bo bučno olje kar »špricalo«….

Smučarski teki

Seveda je na Pokljuki tudi obdobje, ko se je potrebno malo bolje obleči. V šali pravijo, da ima Pokljuka tri letne čase – julij, avgust in zimo. Povprečna letna temperatura je le 3 stopinje C. Oskrba s snegom je skoraj zagotovljena od začetka novembra do konca marca. Pri teh napovedih včasih malo ponagaja splošno znani dvig temperature ozračja, vendar praviloma je snega dovolj. Prej omenjene kolesarske poti po gozdnih cestah se spremenijo v tekaške proge za klasično in prosto tehniko, kar okoli 40 kilometrov jih je. Skozi gozdove se proti planini Lipanca in še naprej proti Debeli peči lahko podamo s krpljami, Viševnik je postal kultna gora turnih smučarjev. Tu je že skoraj težko urezati svojo smučino, če greste naprej še na Draški vrh, bo lažje. Na Pokljuki obratujejo tri krajše, predvsem mlajšim in začetnikom primerne žičnice.

Šport hotel Pokljuka

Šport hotel se nahaja na Pokljuki, v osrčju Triglavskega narodnega parka. Nedaleč stran od Bleda in Bohinja in daleč stran od sivega betona in vsakdanjega stresa. Prenovljeni hotel svoja vrata na stežaj odpira vsem ljubiteljem narave in gibanja. S svojo lego služi kot odlično izhodišče za številne aktivnosti in preživljanje prostega časa v objemu neokrnjene narave.

V hotelu je na voljo 120 ležišč v prijetnih in prostornih dvo-, tro- in štiriposteljnih sobah, z možnostjo dodatnih ležišč v 6 družinskih sobah. Vse sobe so prijetno opremljene, s kopalnico z WC-jem, tušem, sušilcem za lase in brezplačnim internetom. Hotel vas pričaka z izbrano ponudbo tipičnih alpskih jedi, v hotelski restavraciji tudi s ponudbo malic in jedi na žlico. V Šport baru s prijetno teraso vam poleg razgleda postrežejo s hladnimi in toplimi napitki ter energijskimi športnimi pijačami.

V hotelu je na voljo večnamenski prostor – seminarska dvorana in hkrati telovadnica, kjer je tudi igralnica za otroke in plazma TV za predvajanje filmov. V hotelu je možna izposoja opreme za tek na smučeh, sani, krpelj in hramba smučarske in tekaške opreme v zimskem času ter izposoja gorskih koles in prostor za hranjenje koles gostov v poletnem času.

Akcijska ponudba

Ne zamudite akcijske ponudbe v poletnih mesecih:

aktiven oddih
aktiven oddih

Na Pokljuki skoraj vsak najde nekaj zase. Lahko preživite aktivni dopust, lahko pa samo sedite, uživate gorski zrak in tako polnite svoje baterije. Prenosnemu telefonu jih ne bo treba, kajti marsikje boste nedosegljivi. Se pa sprašujem, ali sploh še znamo živeti brez njega?

Avtor: Rado Urevc

Komentirajte!

Kako se imenuje znameniti bohinjski sir, ki je poimenovan po švicarski pokrajini (odgovor najdete skrit v reportaži)? 🙂