Hiter potep po Oslu

Med raziskovanjem Baltskih držav smo se za 2 dni ustavili tudi v Oslu. Oslo ima okrog 450.000 prebivalcev, cela Norveška pa nekaj čez 5 milijonov. Oslo ima 343 jezer, na območju mesta pa je 40 otokov. V Oslofjordu je otokov še več. Norveška je bila nekoč šibkejši člen v nasprotju z Dansko, tako da je bila vloga Osla zmanjšana na pokrajinsko administrativno središče. Kralji so živeli v Københavnu na Danskem. Norveška je tako kot Danska še danes kraljevina.

Pogled s strehe opere na del mesta Oslo, kjer se v ozadju vidi skakalnica Holmenkollen.

Leta 1624 je Oslo uničil požar. Kristijan IV. ga je ponovno zgradil okoli gradu Akershus. Poimenoval ga je Christiania, kasneje, leta 1878, je mesto dobilo ime Kristiania. Izvirno ime Oslo so mestu vrnili leta 1924. Ko so zvezo z Dansko leta 1814 ukinili, je Oslo spet postalo prava prestolnica.

Krstijan IV.

V času, ko smo nekateri sami raziskovali lepote Osla, je del skupine z vodnico odšel na ogled muzejev, in sicer muzej vikinških ladij, muzej polarno raziskovalne ladje Fram in muzej Kon-Tiki.

V 19. stoletju so zgradili veliko pomembnih stavb, med njimi: kraljevo palačo (1825-1848), parlament (1861-1866), univerzo, narodno gledališče in borzo. 

Kraljeva palača

DEN NORSKE FRIMURERORDEN

V centru Osla najdemo tudi sedež tako imenovanih »Prostozidarjev«. Norveški red prostozidarjev je samostojno, neodvisno združenje moških iz vseh poklicnih skupin, ki se srečujejo po vsej državi in razvijajo svojo osebnost ter se združujejo v
tradicionalnih in dostojanstvenih oblikah (tako oni pravijo…).

»Norveški red prostozidarjev ni tajni red, ampak naše delo poteka v zaprtem sindikatu, katerega cilj je samorazvoj. Prostozidarstvo zadeva človekovo izboljšanje in predelavo. Že več kot 200 let uporabljamo starodavne obrede, simbole in alegorije, ki izzivajo in spreminjajo tiste, ki jih doživljajo. Sporočilo Reda je od njegovega začetka: dobrodelnost in človečanstvo. Članstvo v norveškem Redu prostozidarjev vam lahko omogoči dopolnjevanje na mnogih področjih življenja. Za mnoge je prostozidarstvo raj, kjer lahko najdejo mir za premislek in se osredotočijo na velika vprašanja, predah v sicer grozljivem vsakdanjem življenju. V različnih časih je prostozidarstvo različno za različne ljudi.« Tako se predstavljajo sami. Verjemi, kdor hoče.

Muzej Nobelove nagrade za mir in mestna hiša

V bližini obale in mestne hiše najdemo tudi Nobel Peace Center. Muzej Nobelove nagrade za mir z zanimivo kombinacijo spreminjajočih se in stalnih razstav, ki spodbujajo zanimanje javnosti za vprašanja, povezana z vojno, mirom in reševanjem sporov.

Zanimivih in pomembnih zgradb v Oslu vsekakor ne zmanjka. Toliko jih je, da si je vse preprosto nemogoče ogledati. Celotno mesto pa je resnično lepo. Ena od najznamenitejših zgradb je tudi Mestna hiša, v kateri vsako leto podeljujejo Nobelove nagrade za mir.

Glavni vhod v Mestno hišo s 63 metrov visokima stolpoma.

Nafta!

Norveška ima nafto in nafta prinaša denar. Ampak, če imaš denar, potrebuješ tudi pametne ljudi, ki znajo z denarjem delati. Na Norveškem jim to več kot očitno uspeva. Gradbišča so vidna povsod, arhitektura pa prečudovita. Tako vidimo, da se na novo gradi Narodni muzej, ogromna zgradba, ki je v celoti obdana z majhnimi sivimi kamni, na drugi strani pa same nove zgradbe, grajene predvsem s kombinacijo kamna, stekla in lesa. Ves ta novi del me že kar malo spominja na Dubaj, ampak tukaj se prav vse lepo ujema in sklada z okolico.

Malo naokoli

Med hojo po tem prekrasnem novem delu mesta naletimo tudi na mestno plažo. Kljub temu, da je 29. april, je na plaži kar živahno. Vse v kopalkah. Kako tudi ne, ko pa je bilo tega dne v Oslu 25 stopinj?

Proti večeru se odpeljemo do hotela. Iz moje sobe pa direktni pogled na Intility areno, v kateri se pravkar začenja tekma 1. norveške lige. Prvi polčas tekme si ogledam po televiziji v lokalu pod glavno tribuno. Drugi polčas pa kar v hotelski sobi, vzdušje pa poslušam skozi odprto okno.

Vigeland park in Holmenkollen

Naslednje jutro smo v spremstvu slovenske vodičke obiskali »Vigeland park« (Frogner park). To je park in hkrati muzej z več kot 200 skulpturami Gustava Vigelanda (1869 – 1943) iz brona, granita in litega železa.

Vigeland je bil odgovoren tudi za arhitekturno zasnovo parka, ki je ena izmed najpomembnejših turističnih znamenitosti Norveške z več kot milijonom obiskovalcev letno.

Tale umetnina – Monolit, je izdelan iz enega kosa kamna. Visok je 14,12 metra in je sestavljen iz 121 človeških figur, ki se dvigujejo proti nebu. Zares pravo mojstrstvo, ki si ga človek težko predstavlja.

Našo pot z avtobusom nadaljujemo do ene od znamenitih norveških skakalnic »Holmenkollen.«

Ob skakalnici je še tekaška proga, ob njej pa spomenik kralju Olafu V. (2.7.1903-17.1.1991), ki je bil izredno priljubljen norveški kralj in so ga poimenovali »ljudski kralj«. Bil je velik športnik.

Moderna opera

Iz Holmenkollna se še enkrat zapeljemo nazaj v center mesta, kjer si ogledamo še eno
posebnost Osla, prekrasno in izredno moderno Opero. Sprehodimo se po njeni zunanjosti (tudi po strehi) in po notranjosti. Res čudovit objekt, ki se neverjetno lepo zliva z okolico.

Tukaj se naš obisk in ogled mesta Oslo konča. Ob obisku sem spoznal, kaj vse in koliko njihova država da na socialo in na hendikepirane ljudi, da jim omogoča čim boljše življenje. Že zgoraj sem opisal, da ima Norveška nafto in nafta daje denar. Za ravnanje z denarjem pa potrebuješ pametne in sposobne ljudi, ki jih na Norveškem očitno ne manjka.

Avtor članka: Drago Lepej