Saalbach – žur smučanje

Spraševala sva se, kam iti na dobro smučarijo, kjer bo povrhu še dober žur. Odgovor ni bi bil težak, saj je Saalbach znan prav po tem. V nadaljevanju vam bova opisala najine dogodivščine na tridnevni otvoritvi smučarske sezone in kaj vse lahko doživite v tem smučarskem središču. Do Saalbacha je iz Ljubljane 305 km oz. 4 ure vožnje.

Na smučišču

Z Lejo sva navdušena smučarja in športnika, zato sva na progah Saalbacha zelo uživala. Na voljo sva imela proge različnih zahtevnosti. Vse so bile dobro pripravljene brez nekih kucljev in ledenih ploskev. Smuka je bila dobra vse do večera.

Dolina, v kateri je Saalbech, ima preko 20.000 turističnih postelj in je po nočitvah na tretjem mestu med področji v Avstriji.

Poglejte si fotke, ki sva jih posnela na smučišču, da dobite občutek, kako lahko tam uživate.

V primerjavi z Dolomiti je v Saalbachu malo manj visokogorja okrog smučišča, imajo pa boljše smučarske naprave. Večinoma so bile vse oblazinjene z udobnimi usnjenimi sedeži. Nekatere so imele ogrevane sedeže, kar še posebej prav pride v zelo mrzlih zimskih dneh. Na kar nekaj mestih imajo brezplačni Wi-fi hotspot, da se povežeš na internet.Na smučišču ob otvoritvi sezone ni bilo gneče in tudi na žičniških napravah praktično nikjer nisva čakala v vrsti, tako da je bila smuka lahko zelo sproščena in sva v enem dnevu naredila precej kilometrov.Smučarsko področje v Saalbachu združuje tri kraje s povezanimi  smučišči Saalbach, Hinterglemm in Leogang. Poglejte si zemljivid smučišč. Smučišče ima več kot 200 km prog. Imajo kar nekaj snow parkov za boarderje in adrenalinske smučarje. Vsako leto prirejajo tudi tekme svetovnega pokala v smučanju.

V enem dnevu sva brez težav presmučala Skicirkus krog, ki je dolg 40 km. Pravi izlet na smučkah.

Užitki izven prog

Vožnja izven urejenih smučišč je bila tu prava poslastica. Zlahka najdete terene, ki niso poteptani s snežnim teptalcem, in uživate v vožnji po celem snegu.  Drugi dan najinega smučanja sem več kot polovico časa smučal izven prog, ugreznjen v puhast sneg, ki je segal čez kolena.  Tudi turni smučarji tukaj pridejo na svoj račun, saj jih je bilo kar nekaj, ki so se vzpenjali ob robu smučišča.

Aprés-Ski

Dogajanje na smučišču in po smučariji je tisto, po čemer Saalbach slovi, saj pravijo, da je tu najboljši Aprés-Ski v Alpah.  Na smučišču in v izteku je veliko gorskih koč, kjer strežejo dobro hrano, predvsem pa pivo, kuhano vino in druge pijače, ki spravljajo smučarje v dobro voljo. Kar nekaj koč je opremljenih tudi z zunanjimi točilnimi pulti (šanki) in predvajajo z energijo nabito glasbo, tako da smučarji, ki plešejo v “pancerjih”, niso nobena redkost. Tu odmeva “Anton aus Türol”  :).

Zimska idila

Prvi dan najine smučarije je bilo nebo brez oblačka in doživela sva pravo zimsko idilo. Še posebej lepo je bilo gledati zasnežena drevesa.

40 cm ga je namedlo čez noč

Takole sem imel zjutraj zasnežen avto, ko je čez noč padlo 40 cm snega. Je pa dobra stran Saalbacha, da se pelješ tja, ne da bi se vzpenjal čez prelaze (še najvišje so bili tuneli v Turah med Beljakom in Salzburgom).  Snežne službe so že ob 4h zjutraj začele z delom, tako da so bile ceste že splužene in urejene, ko sva se midva skobacala iz postelje.
Tunel pod Saalbachom je zanimivost, saj so pod vasjo zgradili precej dolg tunel in veliko parkirno hišo, iz katere se povzpneš neposredno na peš cono mesta ali pa na smučišče. Tako so vas precej prometno razbremenili.

Žur in “Rave on snow”

V Saalbachu znajo poskrbeti za zabavo. Vsako leto v decembru organizirajo vikend Rave on Snow, kjer svetovno znani DJ-ji vrtijo glasbo kar na smučišču, množice obiskovalcev pa v pancerjih plešejo ob elektronski glasbi.
Lejina majica – “Ne jej rumenega snega” s podobo fantka, ki lula:). To sva dobila, ko sva kupila 3 pijače v klubu Taverna, kjer sva ga do jutranjih ur zažurala.

Saalbacherhof hotel **** – nebesa na snegu

Po smučariji sva uživala v Saalbacherhof hotelu, ki je v lasti družine Dschulnigg, katere predniki izvirajo iz slovenske Istre. Hotel ima idealno lokacijo v samem središču Saalbacha. Oddaljen je le 200 m od  kabinske žičnice, ki gre v levi del smučiša, in 150 m od kabinske žičnice, ki gre v drugi del hriba. Tako lahko zelo enostavno izbiraš, po katerem delu smučišč boš smučal. Pred hotelom je peš cona, kjer se lahko sprehodite med lokalčki in trgovinicami.

Hotel je stilsko opremljen in zelo funkcionalen, tako da sva se v njem res dobro počutila.Pred hotelom stojita dve debli z vitrinami za knjige, tako da si lahko vsak mimoidoči brezplačno sposodi knjigo in jo potem vrne ali pa doda še kakšno svojo.

Poskrbijo tudi za kup aktivnosti. Najamete lahko gorskega vodnika za hojo po gorah. Organizirajo skoke s padalom, ski safarije, tek na smučeh, drsanje, tenis v dvorani, sankanje… Udeležite se lahko gala večera z živo glasbo. V pritličju imajo restavracijo odprtega tipa in enega najbolj priljubljenih Apres Ski lokalov v vasi.

Isabelle, hčerka lastnika hotela in direktorica hotela, nas je vse goste hotela prijazno povabila na pijačo dobrodošlico in nam predstavila zgodovino hotela. V njem je bivalo tudi nekaj slovenskih gostov iz Celja.Na stopnišču hotela so slike in zapisi iz njegove zgodovine. Isabellin dedek je bil kovač in je kot eden prvih v Avstriji izdeloval vezi za smuči. Postavil je tudi prvo žičnico v Saalbachu leta 1945, ki je bila dolga 1800 m. Isabellin oče je še sedaj pomemben lastnik žičničarskega podjetja v Saalbachu.

1932 je Isabellin dedek zgradil prvo nastanitev za oddajanje turistom. Hotel se je precej razširil. Leta 2010 pa so ga popolnoma porušili in v samo 8 mesecih zgradili popolnoma nov luksuzni hotel **** , v katerem sva resnično uživala. Uspelo jim je odlično združiti stare tradicionalne estetske dodatke in predmete ter sodobno tehnologijo.

Soba je bila luksuzno opremljena in zelo prostorna. Takole se je Leja “parkirala” na posteljo s simpatično kapo z medvedjimi ušesi na glavi:).

Kulinarika je v hotelu Saalbacherhof vrhunska. Večerje ob svečah s štirimi hodi so bile res pravo doživetje. Hrana je bila estetsko aranžirana in dobrega okusa. Ob večerji dobiš občutek, da ješ v luksuzni restavraciji.  Iz dnevnega menija si si lahko izbral predjedi in glavno jed.Najina smučarija je dobila tudi gurmansko komponento. Za glavno jed sva jedla tudi ščuko, ki je bila odlično pripravljena.

Wellness  in savne – top sprostitev po smučanju

Po hladnem dnevu na smučišču še kako prija sprostitev v wellness centru hotela.

Na voljo so tri različne savne (finska, bio in turška), ki so bile lepo urejene in v njih ni bilo gneče.

Privoščite si lahko posebno hladno kopel za noge in prostor, kamor greste lahko na mrzel zunanji zrak, kar je priporočljivo še posebej za ljudi z dihalnimi problemi. Najbolj pogumni so se “potunkali” v bazen z ledeno vodo.

Notranji bazen je nekaj posebnega, saj je obdan s skalami. Nad bazenom imate tople terase in whirlpool, kjer sva uživala v vodnih masažah in mehurčkih.

Zelo prijeten je bil prostor ob bazenu za sprostitev, saj je obdan s samimi steklenimi površinami (zimski vrt). Ko ležiš tam, imaš občutek kot da bi ležal na snegu, le da ti je prijetno toplo. Poleti pa se zimski vrt odpre, tako da imate vstop iz wellnessa v zunanji bazen. Vse tukaj je skrbno načrtovano in funkcionalno.

Za več informacij o hotelu Saalbacherhof obiščite spletno stran http://saalbacherhof.at

Piše: mag. Simon Meglič

Objavite vaš komentar!

Ste tudi vi kdaj doživeli kakšno super smučarijo? Bi tudi vi kdaj šli v takle hotel? Delite to z nami v spodnjih komentarjih.

SORODNI ČLANKIMORE FROM AUTHOR