Shetlandski otoki

Shetlandski otoki so od obale Škotske oddaljeni približno 160 km. Njihova skupna površina je 1466 kvadratnih kilometrov, prebivalcev je 23210 (po štetju iz leta 2012), od tega jih slaba tretjina živi v Lerwicku, največjem mestu Shetlandskih otokov. ​

Vse o zgodovini
​

V preteklosti so bili pod močnim skandinavskim vplivom, zlasti vplivom Norveške. V 15. stoletju so s poroko Jamesa III. Škotskega z Margareto, hčerko norveškega kralja Christiana I, kot nekakšna odškodnina (Margareta je bila neznansko grda, in da so se je Škoti usmilili, jim je norveški kralj dal Shetlande), prešli v last Škotske. Leta 1707, ko je postala Škotska del kraljevine Velike Britanije, se je začel vpliv Norveške manjšati.
V 20. stoletju so bila vzhodno in zahodno od otokov odkrita velika nahajališča nafte, ki so dala otokom (podobno velja za Orkneyske in Zahodne otoke), zlasti po letu 2013, večjo avtonomijo znotraj Škotske. Jezik je angleški z močnim in težko razumljivim dialektom.

Picture

Oddaljeni, a tako čudoviti 

Na Shetlandske otoke lahko prideš tudi s trajektom (NorthLink Ferries), midva pa sva se raje odločila za letalo (FlyBe), saj traja vožnja z ladjo 12 ur, let pa le slabo uro. ​ Lahko se tudi zgodi, da v primeru slabega vremena let odpade. Ob povratku sva imela srečo, da smo sploh vzleteli, saj smo zaradi megle kar nekaj časa čakali na dovoljenje za let. Prejšnji dan pa letalo zaradi megle sploh ni vzletelo. V takšnem primeru je ladja zanesljivejša, lahko pa se zgodi, da je morje zelo razburkano, kar pa tudi ni prijetno, saj je vožnja z ladjo dolga.
Letalo je pristalo na glavnem letališču Sumburgh, ki leži na skrajnem jugu otoka Mainland, 40 kilometrov južno od Lerwicka. Prevzela sva avto in se najprej zapeljala do bližnjega svetilnika Sumburgh Head. Svetilnik leži na 100 m visokem  klifu Sumburgh Head. Ker je bilo sončno in jasno, je bil razgled na Atlantik veličasten. Naenkrat sva zagledala puffina in malo kasneje še nekaj njegovih prijateljev in sorodnikov. Puffini so morski ptiči iz vrste Fratercula, ki živijo v kolonijah in jih priljubljeno imenujejo tudi morski papagaji, arktični klovni,…Opazovala sva jih in fotografirala ter se komaj odtrgala od njih.

Preko interneta sva že pol leta prej najela hišico (najemi hiš in apartmajev so večinoma možni le od sobote do sobote). Izbrala sva največji in osrednji otok s preprostim imenom Mainland (967 kvadratnih kilometrov) in pozneje videla, da je bila odločitev dobra, saj sva od tam imela odlično izhodišče za oglede drugih Shetlandskih otokov, na katere prideš večinoma s trajekti in na nekatere bližnje tudi preko mostov.

Obnovljena stara shetlandska hiša se je nahajala manj kot pol ure vožnje od Lerwicka proti zahodu. Lastniki so bili zelo prijazni in pozorni in so naju med najinim bivanjem povabili na lokalno prireditev, kjer sva lahko videla, kako na Shetlandskih otokih skrbijo za kulturno življenje. Velikih mest na otokih ni, ljudje živijo v majhnih skupnostih in so prav zaradi tega zelo povezani.

Ogled Scallowaya in otoka Burra

Scalloway je bil do leta 1708 prestolnica Shetlandskih otokov, danes je eno večjih naselij na Mainlandu (812 prebivalcev po štetju leta 2001). V mestu sva si ogledala grad ter  muzej shetlandske zgodovine in umetnosti. Burra (East in West) ter Trondra so otoki Scallowaya in so z Mainlandom povezani z mostom. Zapeljala sva se na West Burro, na kateri je zelo lepa in znana peščena plaža (Meal Beach) ter svetilnik. Pohod je trajal približno dve uri.

Na sever – Brae in polotok Muckle Roe

Brae je bila v preteklosti majhna ribiška vasica. V 70. letih prejšnjega stoletja so v bližini pričeli s črpanjem nafte, kar je povzročilo povečanje prebivalstva. Danes so v mestecu, ki je postalo tretje največje mesto na Shetlandskih otokih, z okoli 900 prebivalci, šole, policijska in gasilska postaja, trgovine ter manjša klinika.
V mestu je tudi gostilna z imenom Frankie s Fish and Chips, ki naj bi bila najboljša v prodaji te zvrsti hrane v Veliki Britaniji v letu 2015. Naročila sva školjke v tajski omaki in bile so izvrstne. Jugozahodno od mesteca je otok Muckle Roe, ki je z mostom povezan z glavnim otokom in ponuja veliko pohodnih poti s strmimi klifi in zalivi. Rdeči granit je kamenina, po kateri je dobil otok ime: Veliki rdeči otok.
Povsem na severu –  Yell in Unst
​Yell je drugi največji shetlandski otok in nanj prideš z Mainlanda s trajektom. Trajekt, s katerim traja vožnja 20 minut, vozi približno vsake pol ure (18 funtov za avto in 2 osebi). Za vse nadaljnje otoke je potem trajekt zastonj.
Yell je 31 km dolg otok z manj kot 1000 prebivalci. Ustavila sva se v manjši galeriji, ki velja za najsevernejšo galerijo na Škotskem in v kateri razstavljajo slike umetnikov s Shetlandskih otokov. Cene slik so bile zelo različne. Tista, ki nama je bila najbolj všeč, je bila predraga, sva pa kupila sliko slikarke Hannah Hann, ki je stala 40 funtov in sedaj že uokvirjena predstavlja lep spomin na otoke. Ker je bil večji del otoka v megli, sva ga prevozila in se s trajektom zapeljala na sosednji, najbolj severni otok Unst (10-minutna vožnja s trajektom), na katerem je bilo vreme veliko lepše.
Unst je tretji največji shetlandski otok in najsevernejši shetlandski poseljen otok. Največje mestece na njem je Baltasound. Na otoku je tudi manjše letališče. Otok je znan po opazovališčih ptic, vikinških ostankih iz preteklosti ter miru in tišini. Ogledala sva si grad Muness (najsevernejši grad v Veliki Britaniji), stoječe kamne (Standing stone), Haroldswick in se sprehodila po narodnem parku Hermaness. Hermaness je tretji največji svetovni rezervat tako imenovanega letečega pirata, velike skue (bonxi). Med poletnimi meseci je tukaj preko 100.000 različnih ptic, ki si uredijo gnezdišča. Strmi klifi, majhni skalnati otočki, polni ptic, dajejo temu delu posebno lepoto. Sedela sva na vrhu klifa in opazovala glasne ptiče, ki so se pogovarjali, prerivali in lovili ribe v morju. Malo obiskovalcev, neokrnjena narava, modro morje in nebo ter v daljavi bel svetilnik so naredili pokrajino še bolj čarobno. Imela sva srečo, saj bi bilo ob slabem vremenu vse drugače in gotovo manj lepo. Tudi tukaj sva srečala puffine. Po glavni pohodni poti so položena lesena bruna, kar je zelo prijetno za hojo. Takšna postavitev poti ni brez razloga. Če stopiš izven te poti, zaideš na teritorij velike skue, ki ima tukaj gnezdišča. V takšnih primerih je lahko to zelo nevarno, ker te ptiči, ki so zelo veliki, lahko napadejo.
Na jug, do Sandwicka, do otokov Mousa in St Ninians
​V bližini Sandwicha (Sandsayre) sva z agencijo odšla na približno 3-urni izlet (32 funtov) z ladjo na otok Mousa, ki je znan po Mousa Brochu, najbolje ohranjenem stolpu iz železne dobe na Škotskem, ki naj bi bil star več kot 2000 let. Vodič je zanimivo predstavil zgodovino in bogat živalski svet (morske ptice, tjulnji,..) otoka. Po približno 20 minutah vožnje z ladjo smo se izkrcali in na otoku  preživeli več kot 2 uri. Po strmih stopnicah sva se povzpela na kamniti stolp, od koder sva imela lep razgled na večji del otoka.

Po vrnitvi v pristanišče sva se zapeljala še na majhen otok St Ninians (v bližini Bigtona), znan po čudoviti polkrožni peščeni plaži, ki povezuje Mainland z otokom in je v poletnih mesecih prehodna. Na otoku so arheološke izkopanine ter strmi klifi. Otok prehodiš v manj kot uri.

Severni del Mainlanda (NP Eshaness)
Ta izlet je bil na najtoplejši dan na Shetlandskih otokih. Okoli poldne je bila temperatura okoli 25 stopinj  in brez vetra. Bilo je neskončno vroče, vsaj po mnenju domačinov.  Le kako preživimo poleti v Sloveniji, ko je tudi do  38 stopinj? Mimo Hillswicka sva se zapeljala do svetilnika, kjer je parkirišče in od koder lahko nadaljuješ pot peš ob strmih vulkanski klifih. Med hojo po mehki travi lahko opazuješ neverjetne stvaritve, ki so nastale kot posledica vulkanskega izbruha pred 400 milijoni let.
Shetlandski otoki se uvrščajo med lepše pohodne destinacije v Evropi skozi vse leto. To jim omogočajo spektakularne razgledne poti, veličastni klifi ob Severnem morju in Atlantiku, jezera, mir in tišina ter čudoviti flora in favna. Tam domujejo najrazličnejše vrste ptic, ki so gospodarji na svojem ozemlju. Nekatere vrste ptic, kot npr. velike skue, so lahko tudi nevarne in napadejo, če se preveč približaš njihovemu teritoriju. Kar nekajkrat sva doživela, da so ptiči letali nad nama, se spuščali vedno nižje in takrat sva se umaknila ter po nasvetu domačinov s pohodnimi palicami ves čas mahala nad glavo. Očitno so se počutili ogrožene, ker sva se znašla v bližini gnezda.
Filip in Janja Simoniti
Komentirajte!
Ste tudi sami že kdaj obiskali te čudovite otoke? Vas je kaj še posebej navdušilo?

SORODNI ČLANKIMORE FROM AUTHOR