Skandinavija z avtodomom 2.del

Nadaljujemo s potopisom Skandinavija z avtodomom iz prejšnjega meseca, v katerem nam Janja in Filip opisujeta, kaj vse sta doživela na njuni poti.

Obalna cesta in ledenik Svartisen

Iz Trondheima sva pot nadaljevala po Kystriksveien, obalni cesti št.17, ki vodi od Steinkjerja do Bodøja. Na sever vodi tudi krajša in hitrejša povezava (cesta E6), ki poteka po notranjosti. Obalna cesta je vsekakor vredna obiska. V številnih zavojih se vije ob obali, vodi preko mnogih otočkov, na poti je treba zamenjati šest trajektov, kar je svojevrstno doživetje. Imela sva srečo, da je bilo ves dan sončno in sva med vožnjo s trajekti lahko v miru opazovala okolico. Informacije o obalni cesti in trajektih so dostopne na spletni strani (http://www.kystriksveien.no). Sončen dan je bil kot nalašč za takšno pot, potovanje je bilo pravi užitek! Proti večeru pa so se v daljavi naenkrat prikazali nizki, temni oblaki, postalo je temno in prav hitro je začelo silovito deževati, nemogoče je bilo voziti dalje in zato sva prenočevala na postajališču ob cesti, nekaj kilometrov pred Kilboghamnom.

Jutro je bilo oblačno, skrbelo naju je, kako bo z ogledom ledenika Svartisen. Po vožnji z dvema trajektoma (Kilboghamn- Jektvik in Ågskardet – Forøja) sva prispela v Holland. Tam sva se vkrcala na majhno ladjico, ki vozi do izhodišča za ogled ledenika. Pot do vznožja ledenika je dolga štiri kilometre. Za nekaj kron sva si izposodila kolesi in si tako dodatno popestrila izlet. Pot do ledenika vodi preko skalnatega pobočja. Različne barve granita z vmesnimi belimi progami so posebno doživetje. Na žalost je bila tik nad ledenikom megla, zato je bil viden le njegov spodnji del. Modro prosejavoč led je bil lep v svojih nenavadnih oblikah, a še lepša se nama je zdela skalnata okolica ledenika.

Lofoti

Nadaljevala sva proti pristanišču Bødo. Med potjo sva se ustavila pri ožini Saltsraumen, kjer je ob menjavi plime in oseke možno opazovati najhitrejši plimni tok na svetu. Zanimivo je bilo opazovati ribiče, ki so v čolnih s polnim plinom vozili proti toku in se ob tem komaj premikali, ker je bil plimni tok tako močan. Nad zalivom je krožilo ogromno galebov, ki so se spuščali vedno nižje, saj je ob odtekanju vode na dnu ostalo mnogo rib, ki jih je čakal neizogiben konec, galebi pa so imeli veselico. V Bødoju sva se postavilo v vrsto za trajekt. Kmalu se je prikazal pristaniški uslužbenec, ki nam je sporočil, da ne bomo uspeli priti nanj in bomo čakali še štiri ure. Ker smo neprostovoljno čakali dlje, so nam karte za trajekt prodali 100 kron ceneje. Vsem, ki potujete na Lofote, svetujeva, da karte nabavite preko spleta, saj boste le tako imeli prednost in prišli na trajekt ob želeni uri. Čakanja si nisva posebej jemala k srcu in sva v avtodomu mirno spala do odhoda ladje. Na ladji ni bilo gneče, morje je bilo nenavadno mirno, tako sva večino poti prespala na udobnih ter dolgih klopeh. Že precej pred prihodom na Lofote sva šla na palubo in občudovala prizor, ki se nama je ponujal – sinje modro morje, modro nebo, v daljavi mogočni Lofoti, ki so se dvigovali iz morja!
Lofoti so naju pričakali v vsem sijaju.

 

 

 

 

 

 

Skandinavija - mesto A
Mestece Å z rdečimi hišami na stebrih poživlja že tako lepo pokrajino.

Trajekt je pristal v Moskenesu, od koder sva se odpeljala v mestece Å, kraj z najkrajšem imenom. Å je očarljivo naselje z rdečimi hiškami na kolih, pravljično lepo. Celo mestece je na nek način spremenjeno v muzej. Sprehodila sva se po ulicah, v stari pekarni kupila odličen kruh, si od blizu ogledala in vohala polenovke, ki se sušijo na zraku. Obiskala sva ribiški muzej, kjer so prikazali film o življenju na Lofotih, lovljenju in predelavi polenovk. V muzeju so razstavljeni čolni, oprema za lovljenje in predelavo polenovk ter seveda posušene ribe različnih velikosti.

Nadaljevala sva z vožnjo po Lofotih, vsepovsod so bili podobni prizori, visoke gore, porasle s travo, marsikje je bil še sneg. Obiskala sva severno stran otoka in se napotila v Nusfjord, majhno vas, ki je v celoti spremenjena v muzej. Domačini v vasi sicer živijo, a so vse hiše spremenjene v muzeje, galerije, trgovine… Ob vstopu v vas je potrebno plačati vstopnino. Zvečer sva prespala v kampu Lyngjaer, kjer sva v pogovoru z lastnikom ugotovila, da pozna Slovenijo in da se jeseni odpravlja na dopust v Moravske toplice. Odpeljala sva se v Svolvaer, glavno mesto Lofotov, se iz čiste vljudnosti ustavila in razgledala. Pri tem sva ugotovila, da je mesto živahno in privlačno. V pristanišču sva opazila turiste, ki so se vračali z izletov s hitrimi čolni. Tudi midva sva se odločila za adrenalinsko vožnjo s hitrim čolnom do Trollfjorda. Pred odhodom so vsem potnikom dali nepremočljive kombinezone, kape, rokavice in zaščitna očala. Voznika sta nam razložila, kako naj pravilno sedimo in se držimo za ročaje sedeža ter opozorimo na morebitne težave, nato smo se z veliko hitrostjo odpeljali.

Pred adrenalinsko vožnjo s čolnom so nas opremili s kombinezoni, rokavicami in kapami …

 

 

 

 

 

 

 

 

Skandinavija - Lofoti izlet s čolni
…izlet po Trollfjordu je bil napozaben zaradi lepot fjorda in drzne vožnje.
Odplula sta dva čolna hkrati, ki sta vozila vzporedno. Tako smo lahko videli, kako drugi čoln zavija in kako se za njim peni voda. Vozili smo se med majhnimi otočki in vijugali med njimi tik ob obali. V Trollfjordu sta nam voznika pripovedovala zgodbe o nastanku fjorda in o življenju na Lofotih. Pokazala sta nam gnezdišča morskih orlov, ki so iz zraka prežali na ribe. Dvourna vožnja je bila na žalost prehitro končana, doživetje je bilo nepozabno! Vreme se je poslabšalo, Lofoti pa so bili kljub vsemu lepi. Po cesti E10 sva se napotila proti Narviku in se nato usmerila na Švedsko, proti Abisku.

Laponska in Finska

Abisko je majhen kraj, v katerem sva bila pred tridesetimi leti in nama je ostal v lepem spominu. Zjutraj sva nameravala s sedežnico na goro nad Abiskom, od koder je lep pogled na Laponska vrata, skozi katera potujejo duše umrlih Laponcev.
Pogled na Laponska vrata, skozi katera duše umrlih Laponcev potujejo v nebo.
Skandinavija - Finska
Še zadnji pogled na norveške gore.
Vreme tokrat ni bilo na najini strani. Bilo je zelo mrzlo in deževno, zato sva morala ponovitev izleta iz mladih dni opustiti. Po Laponskem sva nadaljevala do rudarskega mesta Kiruna, od tam do Botniškega zaliva, kjer sva prišla na Finsko. Prespala sva v Torniu, kjer sva v kampu preizkusila pravo finsko savno. Nadaljevala sva na jugovzhod, do Kuopia. Vožnja po finski pokrajini je bila manjše razočaranje, saj sva se ves čas vozila skozi gozdove.
Na obeh straneh ceste sva lahko videla le gozd, bližino slavnih in tisočerih jezer sva bolj ali manj le slutila. Kakorkoli, v Kuopiu je bil zelo lep kamp, jezero je bilo prostrano, ležala sva na pomolu in uživala na soncu. Naslednji dan sva porabila za pot do Turkuja, od koder sva z velikim trajektom odplula v Stockholm. Ladja je nudila vse potrebno udobje. Za Skandinavce je bil najpomembnejši obisk duty free shopa, kjer so kupovali ogromne količine alkoholnih pijač.

Stockholm in Južna Švedska

Jutranji Stockholm je bil prazen, hitro sva prišla do kampa Ångby. Kamp je bil polno zaseden, zato sva morala skoraj tri ure čakati, da sva dobila prostor. Kupila sva karto za prevoze in obiske muzejev, Stockholmcard, ki sva jo dobro izkoristila. Stockholm je sproščeno, veselo mesto, polno življenja.

Sproščeno vzdušje je bilo tudi pred kraljevo palačo, kjer sva gledala menjavo straže. Vodička v parlamentu je podrobno razložila postopke in delo v hramu demokracije. Vsaka primerjava z našim parlamentom je popolnoma neprimerna. Potepala sva se po parkih v centru mesta ter se nehote zastonj peljala z ladjico.

Skandinavija - Stockholm kraljeva straža
Stražarji pred kraljevo palačo.
Enakopravnost spolov se odraža tudi v vojski.

Navdušil naju je Fotografiska musseet, kjer so bile na ogled fotografije številnih priznanih avtorjev.

Obiskala sva otok Öland, kjer sva rezervirala kamp. Predstavljala sva si romantičen otoček, a v resnici je bila vsepovsod nepopisna gneča. Hitro sva ugotovila, da to ni za naju, se odpeljala nazaj na celino in jo kar na slepo mahnila v notranjost ter že v trdi temi prispela do kampa v Tyngsrydu.
Južna Švedska je bila sicer lepa, a v primerjavi s tem, kar sva videla pred tem, nič posebnega. Preko mostu, ki povezuje Švedsko in Dansko, sva se odpeljala v København.

København

V Københavnu sva komaj našla prost kamp (Absalon) in se kljub dežju napotila v mesto, kjer sva si za normalen denar privoščila pivo. København je očarljivo, živahno mesto, v katerem vidiš ljudi vseh barv kože in ras, kar mu daje poseben čar.

Razgledala sva se po centru, si ogledala nekaj palač, obiskala nekaj parkov, cerkva, se peljala z ladjico in se vzpela na vrh Vor Frelsers Kirke, od koder je čudovit razgled na mesto.

Skandinavija - Kobenhavn pogled z zvonika
Iz cerkvenega zvonika se odpira pogled na zanimive stavbe v okolici.

Le nekaj korakov stran je Christiania, predel mesta, ki so ga leta 1971 zavzeli hipiji. Od takrat ima ta predel mesta delno avtonomijo, svoje zakone, celo svojo valuto.

Skandinavija - Kobenhavn Kristiania
Christiania, pisan predel mesta…
…s svojevrstno umetnostjo, ki je vsekakor vredna ogleda

Revolucionarji so ostareli, se izpeli, država je dosegla celo to, da plačujejo davke. Samo naselje je zanimivo, vsepovsod so hiše, porisane in popisane z grafiti, mnogo je trgovin, v katerih prodajajo marihuano in hašiš. Fotografiranje je prepovedano, na kar te tudi vljudno, a odločno opozorijo. Vse skupaj je bolj ali manj turistična atrakcija, od revolucije ni ostalo veliko.
Obisk Københavna ne bi bil popoln brez vožnje z ladjico po kanalih, ki nudi drugačen pogled na mesto.

Skandinavija - Kobenhavn opera
Pogled na opero, ki se nahaja v pristanišču, v neposredni bližini starih dokov.
Skandinavija - Kobenhavn športniki
Danci so veliki ljubitelji športa.
Iz Københavna sva se napotila v Rødby in nato s trajektom v Nemčijo (Puttgarden). Sledila sta še dva dneva vožnje po noro polnih avtocestah do doma.
Janja in Filip Simoniti

Komentiraj

Menite, da si lahko neko destinacijo najbolje ogledate, če se lahko ustavite kjerkoli?

SORODNI ČLANKIMORE FROM AUTHOR