Ste že kdaj obiskali kako neverjetno mesto, znamenitost, … ter se spraševali, kako je bilo zgrajeno, kako je nastalo …? Ali ste se kdaj vprašali, kako so nastala svetovna čudesa? V nadaljevanju vam razkrivamo nekaj malo znanih dejstev največjih epskih struktur na svetu.
Tadž Mahal, Agra, India
Tadž Mahal velja za eno najlepših zgradb na svetu. Leta 1631 je bil šah Džahan, cesar v obdobju največjega razcveta Mogulskega imperija, hudo prizadet, ko je njegova tretja žena, Mumtaz Mahal, perzijska princesa, umrla pri porodu 14. otroka, Gauhara Begum. Šahov dvorni kronist je zapisal, da je žalostna ljubezenska zgodba služila kot navdih za gradnjo grobnice Tadž Mahal. Dvajset let je gradil čudovito grobnico, ki je njegov mogulski imperij spravila na rob finančnega propada. Po legendi naj bi arhitektu po končanem delu iztaknili oči in ga oslepili, da bi mu tako preprečili kadarkoli zgraditi še kaj tako lepega. Pisnih dokazov, ki bi podprli to zgodbo, žal ni.
Burj Khalifa, Dubaj, Združeni arabski emirati
Burj Khalifa predstavlja prelomnico v svetu arhitekture in inženiringa. Stolp Kalifa (Burj Khalifa) je nebotičnik v Dubaju, ki je z 828 metri najvišja zgradba na svetu. Stolp so začeli graditi leta 2004, dokončali pa so ga leta 2010. Gradnja je stala 1,5 milijarde dolarjev.
Da zdrži močan veter in potrese, se gre zahvaliti njegovi zasnovi s tremi krili, zasidranimi okoli osrednjega dela stavbe. Vsako krilo podpira drugi dve, tako da, ko piha veter na dve krili, se tretje upira sili. V nebotičniku so poleg stanovanj še hoteli, nakupovalni centri, razne trgovine, restavracije, poslovni prostori …
Velikonočni otok, Polinezija (Tihi ocean)
Velikonočni otok je eden od najbolj oddaljenih koščkov kopnega na Zemlji. Po vsem otoku je razmetanih približno 600 ogromnih, več kot 6 m visokih kamnitih kipov (moai). Ti kipi naj bi bili krivi za propad prebivalcev Velikonočnega otoka. Večna uganka je bila, kdo je te kipe postavljal in zakaj.
Raziskave so pokazale, da je bil nekoč Velikonočni otok prekrit z
bujnim gozdom. Z naraščanjem prebivalstva so gozd čedalje bolj krčili
za njive, za gorivo, za gradbeni material in za gradnjo kanujev. Največ
pa za to, da so lahko po otoku vlekli svoje ogromne kipe in jih klesali. Zaradi pomanjkanja dreves so se mnogi morali preseliti v jame, ker ni bilo več materiala za gradnjo koč. Kanujev niso več mogli izdelovati, zato niso mogli oditi, pa tudi ribariti ne, ker ni bilo več dreves, iz katerih bi lahko izdelovali mreže in blago. Izginotje dreves in kmetovanje je povzročilo izčrpanje zemlje, na kateri je lahko zraslo čedalje manj pridelkov. Število prebivalcev je stalno naraščalo. Razdelili so se v posamezne klane, med njimi pa so nastali konflikti.
Na svojem vrhuncu, sredi 16. stoletja, se je civilizacija nenadoma sesula. O tem pričajo na pol dokončani kipi. Sesutje je povzročilo to, da so ljudje posekali še zadnje drevo. Ljudje so umirali od lakote. Brez dreves in brez kanujev so bili otočani ujeti na svojem golem otoku v katastrofi, ki so jo povzročili sami. Konflikti so se zaostrovali v skoraj neprestano vojno stanje. Postali so kanibali. Eden glavnih ciljev vojskovanja je bil, uničiti nasprotnikov kip – tako da se ga prevrne. Evropejci so ob svojem prihodu našli le še nekaj stoječih kipov. Ko so vprašali prebivalce otoka, kdo je postavil kipe in kako, se ti niso več mogli spomniti. Trdili so, da so kipi sami prikorakali preko otoka. Najbolj grozljivo je to: bolj ko so se razmere slabšale, bolj zagrizeno so klesali in vlekli svoje kipe po otoku, da bi obdržali prestiž in status ter pokazali nasprotnikom, iz kakšnega testa so. Kot bi padli v urok. Do zadnjega drevesa, brez milosti.
Stonehenge, Velika Britanija
Zakaj je bil zgrajen? Večina arheologov se strinja, da so bili spomeniki prizorišče obredov. Možno je, da so se v večjih strukturah, kakršen je Stonehenge, člani poljedelskih skupnosti zbrali ob posebnih priložnostih, zlasti ob poletnem in zimskem solsticiju. Takrat sonce zahaja vzdolž osi, ki spomenik simetrično deli na pol. Zanesljivo vemo, da Stonehengea niso postavili Druidi. Ko so se Druidi pojavili v Angliji, je bil Stonehenge že več sto let zapuščen.
Kako je bil zgrajen? V bližini Stonehengea ni ne peščenjaka ne modrega kamna. Najbližji kraj, kjer bi lahko prišli do kamnov, je oddaljen 30 km. Le kako so lahko ljudje prenašali ogromne balvane po hriboviti pokrajini, še posebno v času, ko še niso poznali koles? Arheologi menijo, da so podnje postavljali obsekana debla, po katerih je lahko kamen drsel. Breme bi lahko vlekli bodisi ljudje bodisi voli ali pa oboji. Nekateri pravijo, da so potovali deloma po vodi, deloma po suhem. Postavitelji Stonehengea si pri postavljanju masivnih kamnov niso mogli pomagati z mehanskimi žerjavi ali velikimi dvigali. Vse so morali opraviti ročno.
Eifflov stolp, Pariz, Francija
Eifflov stolp je zagotovo vrhunski dosežek gradbeništva in arhitekture devetnajstega stoletja. Še danes je prepoznavni in zaščitni znak Pariza in Evrope. Zgrajen in odprt je bil v namen velike svetovne razstave (EXPO), ki je bila v Parizu od 6. maja do 31. oktobra leta 1889. Razstava je potekala tudi ob 100. obletnici francoske revolucije in jo je obiskalo preko 6 milijonov ljudi.
Eifflov stolp je visok 324 metrov, kar je okoli 100 nadstropij. V preteklosti je bil stolp manjši, saj takrat še ni imel televizijskih oddajnikov. Prva etaža je na 57 metrih, druga je na 115 metrih in tretja je na 273 metrih. Eifflov stolp je zgrajen iz železa. Stolp je bil zgrajen iz 120.000 kovinskih delov s skupno težo 10.000 ton. Kljub temu je stolp obremenjeval podlago le s podobnim pritiskom, kot obremenjuje stol sedeči človek.
Da bi zaščitili Eifflov stolp pred rjo, to zahteva uporabo 50 ton barve vsakih sedem let. Eifflov stolp se skrči za 6 palcev (15,24 cm) v zimskem času, sončna energija pa lahko povzroči, da se Eifflov stolp razširi do 3,25 palca (8,2550 cm).
Kitajski zid, Kitajska
Kitajski zid je bil zgrajen v času dinastije Ming, od konca 14. pa do začetka 17. stoletja. Kitajci so ga gradili v bran proti plenilskim pohodom nomadskih (mongolskih in hunskih) plemen. Razteza se na dolžini kar 8852 km.
Po legendi naj bi v Kitajski zid zazidali trupla delavcev, ki so zaradi prenapornega dela umrli na njem. Zato tudi zidu rečemo zid žalosti in krvi. Zid je gradilo več milijonov delavcev. V resnici niso bili odkriti nobeni človeški ostanki v njegovi notranjosti.
Kitajski zid je tudi edini objekt na Zemlji, ki je viden z Lune.
Angkor Wat, Kambodža
Največji in po mnenju mnogih najlepši verski objekt na svetu. Angkor je bil antična prestolnica kmerskega imperija, ki je v najboljših časih pokrival skoraj celotno območje Indokine. Na prelomu iz 12. v 13. stoletje je mesto štelo več kot milijon prebivalcev, kar je bila za tisti čas izjemna številka. Na vrhuncu svoje slave je veljal tudi za najštevilčnejše mesto na svetu.
Angkor Wat je bil zgrajen v drugi polovici 12. stoletja, posvečen pa je
hindujskemu božanstvu Višnuju. Kmeri so ga zgradili, ker so verjeli, da
je njihov kralj božji potomec. Gradilo naj bi ga več kot 300.000 delavcev (s pomočjo 6000 slonov) okrog 35 let. Angkor Wat krasi več kot 3.000 kamnitih apsar, plešočih boginj. Vse so ročno izklesane in vsaka ima drugačne podrobnosti (različne pričeske …).
Machu Picchu, Peru
Machu Picchu (Stara gora) so dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline, ki ležijo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2350 m. Kljub temu, da so domačini ves čas vedeli zanj, je svet izvedel zanj šele leta 1911.
Ni skrivnost, kdaj in kako je mesto nastalo, še vedno pa ostaja skrivnost, čemu je bilo namenjeno. So tod bivali tisti najpomembnejši svečeniki? So morda v mestu bivale device Sonca? Je bil to neke vrste učni center?
Govori se, da obris gorskega grebena za Machu Picchu predstavlja obraz Inka, ki gleda navzgor proti nebu, z najvišjim vrhom Huayna Picchu (kar pomeni Mlada ptica ali Mlada gora), ki predstavlja njegov nos. Sama gora Huayna Picchu ima obliko gigantske pume.Inki so verjeli, da zemljine trde kamnine ne smejo lomiti, zato so mesto zgradili iz skal, ki so jih nalomili iz posameznih prodnikov, ki so jih našli na ozemlju. Za nekatere kamnite zgradbe niso uporabili malte. Zanašali so se na izredno natančno rezanje klad, kar je razvidno v kamnitih zidovih s špranjami, širokimi manj kot 1 mm. Kamniti bloki se tako tesno prilegajo drug drugemu, da v reže ni moč vtakniti niti noževe konice.
Inki niso poznali kolesa. Kako so torej premaknili in namestili te ogromne kamnite bloke, ostaja skrivnost, splošno pa je prepričanje, da naj bi uporabili na stotine dela sposobnih ljudi, ki so bloke potiskali navzgor po pobočju. O gradnji niso pustili nobenih zapisov, ker niso poznali knjižnega jezika.
Khazneh, Petra, Jordanija
Nabatejci, starodavno arabsko ljudstvo, so naseljevali strateško ozemlje med Sirijo in Arabskim polotokom, med Evfratom in Rdečim morjem. Karavanski posel v stoletjih pred našim štetjem na starodavnih trgovskih poteh, ki so Kitajsko in Indijo povezovale s sredozemskimi pristanišči, jim je prinesel trgovski ugled in bogastvo.
Dobiček so pretopili v ustvarjanje kraljestva, ki se je širilo od Damaska do juga Jordanije. Do prvega stoletja našega štetja so dosegli svoj vrhunec in takrat je nastalo tudi veličastno mesto Petra, ki se je skrivalo za ozko sotesko in si zapisalo večno slavo z umetelno Zakladnico.
Petra (izklesana v skalo) je svetovno znana po arhitekturnih objektih, izklesanih v skalo. Starodavna Petra v hriboviti notranjosti Jordanije je mnogo več kot le Zakladnica, najznamenitejša stavba nabatejskega mesta. Navdušuje tako podnevi kot ponoči.
Od vhoda v Petro do njenega srca vodi dober kilometer dolga, ozka soteska z 200 metrov visokimi stenami. Trud je poplačan z osupljivim pogledom na znamenito Zakladnico, ki se v svoji rdečkasti veličini prikaže v objemu strmih sten soteske, le nekaj korakov naprej pa se razodene v vsej svoji lepoti in velikosti 30 krat 43 metrov. Izklesana v prvem stoletju našega štetja je bila grobnica pomembnega nabatejskega kralja, pozneje pa so jo najverjetneje uporabljali kot tempelj. Helenistična fasada s korintskimi detajli je še danes prava mojstrovina, pred dva tisoč leti pa je pomenila vrhunec takratnega ustvarjanja.
Piramide v Gizi, Egipt
Keopsova, Kefrenova in Mikerinova piramida, ki so izmed vseh čudes najstarejša in edino ohranjeno čudo starega sveta, so bile zgrajene med leti 2650 in 2550 pred Kristusom. Še danes nam ni znano, kako so nastale, in nasploh o teh čudovitih spomenikih ne vemo veliko. Dokler ni bil zgrajen Eifflov stolp, so bile piramide najvišje stavbe na svetu.
Najmogočnejša izmed njih je Keopsova piramida, ki je zgrajena iz približno 2,3 milijona kamnov, izmed katerih vsak tehta okoli 2,5 tone. Visoka je neverjetnih 145,75 metrov, skozi dolga stoletja pa je izgubila kakšnih 10 metrov svoje višine (vrha). V notranjosti piramide so številni koridorji, dvorane in hodniki. Ti vodijo do kraljeve grobnice, ki se nahaja v samem osrčju zgradbe.
Piramide naj bi gradilo okrog 30.000 ljudi približno 20 let, vendar samo tri mesece na leto, saj so jim preostalih devet
mesecev številne poplave reke Nil povzročale preglavice.
Dolgo časa je prevladoval stereotip, da so piramide gradili sužnji in vojni ujetniki. Piramide so gradili delavci, ki so bili neposredno in stalno zaposleni pri faraonu. To so bili arhitekti, kamnoseki, gradbeniki in drugi kvalificirani delavci z različnih področij, ki so bili potrebni pri tako velikem gradbenem projektu.
