Svetovni dan boja proti širjenju puščav in degradaciji tal 

Ste vedeli, da vsako leto suše neposredno prizadeje okoli 55 milijonov ljudi po vsem svetu? Že skoraj 30 let, vsako leto 17. junija, obeležujemo svetovni dan boja proti širjenju puščav in degradaciji tal, zato smo tokrat preverili nekaj dejstev o tej problematiki.

Svetovni dan

Skupščina Združenih narodov je že leta 1994 v Parizu sprejela Konvencijo o boju proti širjenju puščav, kasneje pa je generalna skupščina 17. junij proglasila za svetovni dan boja proti širjenju puščav in degradaciji tal. Slovenija je Konvencijo sprejela junija 2001.

Svetovni dan boja proti širjenju puščav in degradaciji tal se vsako leto praznuje za spodbujanje ozaveščenosti javnosti ter poudarja potrebo po zgodnjih ukrepih, da bi se izognili katastrofalnim posledicam za človeštvo in ekosisteme.

Letošnja obletnica poteka pod sloganom “Rising up from drought together” (borimo se skupaj proti suši), glavni dogodek pa bo potekal v Madridu.

Priča smo vse hujšim sušnim obdobjem

Suše so med največjimi grožnjami za trajnostni razvoj zlasti v državah v razvoju, vse bolj pa tudi v razvitih državah. Zavedati pa se moramo, da suša ni le odsotnost padavin, tudi spremembe v lokalni krajini in degradacija tal močno prispevata k vse hujšim posledicam.

Med letoma 1900 in 2019 so suše prizadele 2,7 milijarde ljudi na svetu in povzročile 11,7 milijona smrti. Po podatkih WMO pa se je število in trajanje suš od leta 2000 v primerjavi z dvema prejšnjima desetletjema povečalo za kar 29 odstotkov.

Tudi v Sloveniji se predvsem v poletnih mesecih iz leta v leto srečujemo s sušo, vročinskimi valovi  in vedno višjimi dnevnimi temperaturami. Priča smo tudi močnim nevihtam in poplavam, kar povzroča veliko škodo.

Kakšna prihodnost nas čaka?

Napovedi žal kažejo, da lahko do leta 2050 suše prizadenejo več kot tri četrtine svetovnega prebivalstva. Zato bo naslednjih nekaj desetletij najbolj kritičnih za obnovo zemljišč za trajnostno prihodnost.

Ne pozabite, odločitve, ki jih sprejemamo vsak dan – kaj kupiti, jesti, piti, obleči in kako potovati – vplivajo na to, kakšen svet bomo pustili za prihodnje generacije.