Tajvan – otok, kjer si ljudje vzamejo čas za sočloveka in hrano

Prenekateri Ljubljančan se med čakanjem na Prešernovem trgu vpraša, od kod se jemljejo vsi ti “Kitajci” in njihovi fotoaparati. Naj izdam manjšo skrivnost: večina od njih ne prihaja iz Kitajske, temveč iz Tajvana, majhne otoške države, ki je, sicer avtonomni, del Kitajske. Sam že kar nekaj let vodim Tajvance po Sloveniji in tekom časa je količina povabil narasla do tiste kritične meje, ki je botrovala odločitvi o mojem naslednjem potovanju. Potovanju v Tajvan.

Tajvan – otok smeha in prijaznih ljudi

Tajvan je otoška država, velika za eno in pol Slovenije. Ima 23 milijonov prebivalcev in se nahaja v subtropskem pasu na vzhodnem delu Tihega oceana. Ko običajnemu človeku omeniš državo Tajvan, ga veliko ljudi začne mešati s Tajsko. Spet drugi ga povežejo z elektroniko in računalniki. Kar sploh ni napačna povezava, če verjamemo podatku, da je 90% vseh prenosnih računalnikov na svetu sestavljenih v Tajvanu. To je otok smeha in prijaznih ljudi. Zelena dežela, kjer se pristna azijska iskrenost meša z modernim načinom življenja in tehnologijo, ki zaznamuje otok do takšne mere, da prebivalci sami sebe včasih
kličejo nacija 101 (digitalna računalniška koda je sestavljena iz mnogoterih številk 1 in 0).

Brezkončne nenaseljene vzhodne obale Tajvana so pod mogočnimi klifi peščene. Ogromni valovi kar prisilijo človeka, da se zagleda v ocean in  za trenutek zapre oči.

Večina popotnikov se vsaj malo informira o deželi, v katero potuje. Jaz se nikoli. Všeč so mi
presenečenja, ki temu sledijo, ko kot popotnik vstopiš v novo okolje. In Tajvan
je poln presenečenj. Pristanek v Taipeju, glavnem mestu Tajvana, je bil mehak in
nekoliko zasanjan. Prav nič šokanten. Za Azijo je vse potekalo nekoliko počasi. Tajvanci so ljudje, ki si radi vzamejo čas za sočloveka in za hrano. Za tiste male užitke, kot so cigareta ali kozarček piva, ki je na otoku najbolj priljubljena alkoholna pijača. Visoka
razvitost države je pomenila enostaven in hiter prevoz iz mednarodnega letališča v Tauhanu do centra Taipeja. Še najbolje je uporabiti avtobus.

Glavna turistična atrakcija Taipeja je istoimenski nebotičnik s 101 nadstropji.
Hrana, hrana in še enkrat hrana. Tajvanci obožujejo hrano. In pivo.

Taipei ni veliko mesto. Skupaj z okolico šteje 4 milijone prebivalcev in polovica te številke se je pripisala v zadnjih 20 letih, ko je Tajvan doživel t.i. tajvanski tehnološki čudež. Mase so se preselile s podeželja v mesta, kjer so motike zamenjali za proizvodnjo elektronskih naprav. V Taipeju in njegovi okolici imajo sedeže svetovno znana podjetja iz sveta elektronike, kot so Logitech, Benq, Asus, Acer in HTC. Taipei je odlično organizirano mesto, ki ima več centrov. Vsi deli so povezani z metrojem, ki se ga da enostavno uporabljati s posebno predplačniško kartico. S to kartico lahko uporabimo tudi alternativna prevozna sredstva. Meni osebno je bil všeč U-Bike, kopija ljubljanskega bicik(lj)-a. Ker so Taipei ustanovili kitajski priseljenci v 18. stoletju, mesto nima veliko starih zgradb. Da bi videl vsaj nekaj le-teh, sem se z metrojem zapeljal v Longshan district, kjer v dveh ulicah, dolgih kakih dvesto metrov, stoji kakih ducat enonadstropnih hiš, ki so nekdaj dajale streho predilcem tkanin. Poleg templjev (v Tajvanu se prepletata taoistična in budistična religija) so to edine stare zgradbe v Taipeju. Vse ostalo je novo. In tako je ultimativna turistična destinacija št. 1 za turista drugi del arhitekturnega spektra: 6. najvišji nebotičnik na svetu (do 2010 najvišja zgradba na svetu) Taipei 101. Visok je 509 metrov in je pravo tehnološko čudo. Do 101. nadstropja te popeljejo najhitrejša dvigala na svetu s hitrostjo 60 kilometrov na uro, v zgornjem delu nebotičnika se nahaja ogromna jeklena krogla, ki kot protiutež z nihajem stabilizira zgradbo ob še tako hudem potresu. Vsak detajl zgradbe je oblikovan po filozofiji Feng-shui, zato so v vsakem kotu zgradbe prikazani posebni simboli za kanaliziranje energij. Številka 101 predstavlja računalniško kodo, ki je tej državi prinesla prosperiteto. Seveda pa Taipei niso le nebotičniki. Taipei so tudi muzeji (najbolj znan je nacionalni muzej Tajvana), parki in odštekani bari, ki jim ni para na svetu. Pozabite na mačke, to je že star hec. Si morda zaželite kavo v WC (Modern Toilet) baru? Ni problema, dobite jo servirano v kotličku, medtem ko sedite na toaletni školjki. Ali pa sladoled v papirnih lističih zelenega čaja? (NU Cafe) Ni problema, v Taipeju se vse dobi!

Nepozaben obisk hribovja Maokong in Nacionalnega parka Yangming-Shan

Tajvan je otok gora. Kar 50 vrhov je višjih od 3.000 metrov in prav vsi so zeleni. Zelena je tudi hribovita okolica Taipeia, kjer si tropski gozd podaja roko s čajnimi nasadi Oolonga. Prav ta vrsta čaja prihaja iz Tajvana in hribovske vasice na obrobju mesta ponujajo popotniku prijazen stop za popoldanski čaj. Sam sem obiskal hribovje Maokong, ki je sedaj
dosegljivo z najnovejšim krakom podzemne železnice prav iz centra Taipeja. Na približno 1.000 metrov višine sem se povzpel z gondolo in se sprehodil med nasadi čajevca. Maokong je izredno popularen tudi med domačini, nekakšna Šmarna gora Taipeja, kjer v prenekaterih restavracijah, ki so obkrožene s čajevci, z družino uživajo ob večerji in čakajo na sončni zahod.

Severno od Taipeja leži nacionalni park Yangming-Shan. Speči vulkan s sedmimi vrhovi grozi, da bo v prihodnosti prekril mesto Taipei s pepelom. A do takrat je še daleč. Tajvan je vulkanski otok. Mlad in nemiren. Leži na tektonski prelomnici, stičišču Evrazijske in Pacifiške tektonske plošče. Vulkanski park ponuja prečudovite sprehode med fumarolami in žveplenimi vrelci. Zaradi specifične vulkanske zemlje so pobočja prekrita z nizkim
bambusom in zato zelo razgledna. Ker imam rad pohodništvo, sem se odpravil na najvišji vrh vulkana z imenom Quixing. Na trenutke razgledna hoja spominja na poglede v Švici ali kateri drugi alpski državi.

Prekrasna kulisa jezera Sun-Moon

Kar je Bled za Slovenijo, je za Tajvan jezero Sonca in Lune. Sami ga imenujejo kar po angleško: Sun – Moon. Leži v samem srcu otoka, kakšnih šest ur vožnje z avtobusom mi je vzelo iz Taipeja, da sem prišel tja. Kot Bled ima tudi jezero Sun – Moon svoj otok z imenom Lalo. Okrog njega se turist lahko zapelje z ladjico, nanj pa se ne sme stopiti, saj naj bi tam živeli duhovi umrlih. V tej centralni regiji je še zaslediti sledove prvotnih ljudstev, ki so živela na otoku od prazgodovine. Za seboj so pustila sledi, kulturo in pisavo, ki je v nekaterih delih Tajvana še v uporabi. Ta aboriginska ljudstva so bila potisnjena v center otoka, s stalnim priseljevanjem Kitajcev po 9. stoletju našega štetja pa so se počasi asimilirala v skupno raso. Še danes so ti ljudje prisotni v Tajvanu in jezero Sun – Moon ponuja prekrasno kuliso, kjer se lahko sprehodimo po aboriginskih vaseh in spoznamo prvotne prebivalce. Ti so nekoliko višji od Kitajcev, temnejši in imajo ploščate nosove, velikokrat tudi dolge lase. Slovijo po prečudovitih glasovih in skoraj vsak drugi aborigin prepeva v kaki vokalni ali glasbeni skupini.

Najpopularnejša aktivnost na jezeru Sun – Moon je kolesarjenje. Tudi sam sem se podal na 42 km krog okrog jezera (ki je akumulacijsko) in užival v prečudovitih pogledih na zmajeve gore. Seveda je sledila zaslužena večerja in sprehod po znanem japonskem paviljonu, ki je tudi glavna atrakcija male vasice Sun – Moon.
Tajvan - jezero Sun Moon
Jezero Sonca in Lune (Sun-Moon) v vsej svoji lepoti.
Tajvan - kolesarjenje na jezeru Sun Moon
Kolesarjenje okrog jezera Sun-Moon je obveza, ki jo mora narediti prav vsak obiskovalec. Če je dan vroč, se veliko ljudi tudi kopa.

Kanjon reke Taroko, poln marmorja in žada

Največja naravna atrakcija Tajvana je soteska Taroko. Nahaja se na vzhodnem delu otoka, ki je za razliko od poseljenega nižinskega zahodnega dela gorat, klifast in skoraj popolnoma brez večjih mest. Za vstop v Taroko sem uporabil vasico Hualien, do katere sem se pripeljal z lokalnim letalom, le 25 minut je trajalo iz Taipeia. Veliko turističnih paketov se pnuja v soteski. Človek lahko izbira med mnogimi aktivnostmi, kot so rafting, pohodništvo, padalstvo ali kulinarične avanture. Taroko je izredno zanimiv zaradi svoje veličine in barv, saj je reka Taroko vklesala svojo pot skozi marmor mimo več kot dva tisoč metrskih gora. Sam sem se odpravil po sledeh te reke in kot zanimivost naj omenim, da je na določenih delih soteska široka le nekaj metrov. Varnostna čelada je obvezna. Glavni spominek tega dela Tajvana je zeleni žad, ki ga je moč najti le na Tajvanu in Šri Lanki. Izdelki iz žada naj bi prinašali srečo, zato je nakup zelenega Bude ali pa zelenega prstana obvezen. Za tiste z globokim žepom pa so na voljo izdelki iz 8 barvnega žada, ki ga je moč najti le na Tajvanu v regiji Taroko. S tektonskimi premiki in naravnimi silami je narava poskrbela, da so zaradi svoje lepote in redkosti izdelki iz 8 barvnega žada vredni skoraj enako kot zlato.
Tajvan - soseska Taroko
Marmorna soteska Taroko, čudež tektonike ponuja neskončno mnogo pohodniških poti.
Tajvan - soseska Taroko in marmor
V soteski Taroko marmor leži vsenaokrog. Kombinacija s turkizno vodo pričara skorajda nebeško kuliso.

Nočne tržnice in hrana

Ustaviti se moram še pri hrani. Tajvan je enako hrana. Vsi ljudje jejo več kot trikrat na dan in druženje med prijatelji zmeraj poteka okrog hrane. Tajvanci se običajno družijo zvečer, na za Tajvan zelo specifičnih nočnih tržnicah. Te so videti tako, da na široki ulici najdemo odprte prodajalne hrane z nekaj stoli. Tja se usedeš, nekaj poješ in malo pokramljaš. Vsak dan, vse leto. Tajvanska kuhinja je fuzija kitajske in japonske kulinarike z lastnimi prvinami, ki so skoraj zmeraj morske. Ker je to otoška država, je vsakdanji jedilnik zmeraj vsaj malo morski. Poleg rib so popularni morski polži, morske kumare, alge in vsi ostali morski sadeži. Priporočam omleto iz ostrig ali pa tajvanske spomladanske zvitke, ki so polnjeni z ribjim mesom. Seveda ne moremo obiti gigantskih tajvanskih prašičev, iz katerih se naredi okusna jed gua-bao in svojevrstne panirane krvavice. Za prigrizek ali posladek pa si lahko privoščimo železno jajce (jajce, trdo kuhano v zelenem čaju) ali pa smrdeči tofu (fermentiran pečen tofu zrezek), paradižnik z glaziranim sladkorjem in sladka arašidna juha. Kombinacij je neskončno mnogo, vsak kuhar ima svoj recept. Zato se še Tajvanci sami smejijo, ker enostavno ne morejo našteti vseh jedi, ki se pripravljajo v njihovi tako raznoliki deželi.
Tajvan - nočne tržnice hrane
Vonjave in trume ljudi – nočne tržnice so živahne vsak dan vse do jutranjih ur. Predstavljajo prostor za druženja, sklepanje poslov in sprostitev.
Tajvan - tržnica
Tajvanci so ponosni na svojo hrano. Vse, kar se da najti v morju, je užitno.

Avtor: Vid Legradič

Komentiraj!
Ste že kdaj razmišljali o obisku Tajvana?Vas je potopis prepričal, da bi obiskali to lepo deželo?