Za podaljšane prvomajske praznike smo se odločili, da se odpravimo z avtom na krožno potovanje iz Slovenije čez Hrvaško v Srbijo, Romunijo, Bolgarijo in nazaj.
Priprave na pot so bile kar dolgotrajne, saj so trajale vse od novega leta. Najprej je bilo potrebno izbrati znamenitosti, ki jih bomo na poti obiskali, in na podlagi tega določiti pot. Nato je sledila rezervacija hotelov, saj smo želeli, da je vse pripravljeno vnaprej in se s tem ne ukvarjamo na poti. Na koncu je sledila še trasa vseh cest, po katerih bomo najhitreje dosegli vsakodnevne cilje. Vsak dan smo imeli določen obisk krajev in znamenitosti.
Po Beogradu
Na težko pričakovani dan smo se preko mejnega prehoda Obrežje in po hrvaški avtocesti odpravili proti Srbiji. Po slabih šestih urah smo prispeli v Beograd. Tam smo v lepem, sončnem vremenu najprej odšli na Ado Ciganlijo, se malo sprehodili in si privoščili majhen piknik na obrežju Save. Ker je Ada Ciganlija priljubljeno zbirališče meščanov in je bilo čudovito pomladno vreme, je bilo tam kar precej ljudi, ki so poiskali sprostitev na tem prijetnem kraju.
Nato smo šli še na ogled cerkve sv. Save, s čudovito notranjostjo.
Zvečer smo si privoščili tipično srbsko večerjo na Skadarliji, kjer si lahko v pestri ponudbi izberete restavracijo po vaši meri.
Prvi dan po Romuniji
Drugi dan smo se odpeljali čez srbsko mejo preko prehoda Kaluđerovo v Romunijo. Proti Orsovi vodi precej razgibana cesta, ki je bila zaradi plazu kamenja še do nedavno zaprta. Imeli smo srečo, da smo jo prečili, čeprav dela še potekajo. Kljub deževnemu vremenu smo si – pod dežnikom – uspeli ogledati znamenito izklesano Decebalovo glavo na stenah ob reki Donavi in star samostan na drugi strani.
V Orsovi je bil čas za kosilo, potem pa mimo hidroelektrarne Đerdap do mesteca Targu Jiu, kjer smo imeli drugo nočitev.
Po poteh Drakule
Tretji dan se je začelo raziskovanje Transilvanije, pokrajine Vlada Tepeša, znamenitega grofa Drakule.
Najprej grad Hunedoara s tipičnim dvižnim mostom in neštetimi velikimi sobanami, ki bi, če bi lahko govorile, zagotovo povedale marsikatero zgodbo preteklih stoletij – nekatere polne razkošja in kiča, druge povezane z mučenjem ljudi in ostalimi manj svetlimi poglavji človeške zgodovine.
Potem Sibiu, znamenita vasica s starimi zgradbami, kjer so ohranjeni stari mestni stolpi (turnul Dulgherilor in turnul Olarion), stara cerkev in Most laži.
Zanimiv je tudi osrednji trg, ki ga obkrožajo stare stavbe, katerih strehe so zaradi ozkih majhnih oken videti, kot da bi imele oči.
Dan smo zaključili v Segesvaru, ki je znan po stolpu z uro, v kateri se premikajo lesene figure, ter po hiši, v kateri se je rodil Vlad Tepeš. V tem predelu mesteca se ob mraku počutiš kot v času, ko je tam kot otrok živel Vlad.
Tretji dan nas je pot vodila v Sinaio, kjer smo obiskali slikovit samostan in grad Peles, ki je videti, kot da bi ga na hribček postavili direktno iz neke srednjeveške pravljice.
Naš naslednji postanek je bil v mestecu Bran, kjer se nahaja Drakulov grad, čeprav ni nikoli tam živel. Grad je postal slaven zaradi filmov o grofu Drakuli. Za ogled gradu je potrebno plačati vstopnino in pred vhodom se pogosto vleče dolga vrsta za vstop. V gradu so prikazani predmeti in oblačila iz časa Vlada Tepeša. Ob gradu se tisti, ki si želijo adrenalinskih dogodivščin, lahko odpravijo v hišo strahov z Drakula tematiko. Če pa ste bolj potrošniško naravnani, vas čakajo številne stojnice, kjer si lahko date duška s spominčki iz Transilvanije.
Prenočili smo v vasici Buzau, kjer si lahko ogledate neke vrste vulkansko pokrajino z majhnimi gejzirji – če vam po ne najboljši makadamski cesti uspe priti do njih.
Glavno mesto Romunije – Bukarešta
Četrti dan je bilo na vrsti glavno mesto Romunije, Bukarešta. Na cesti nas je pozdravil mogočni slavolok, nato pa smo se z metrojem odpravili na ogled znamenite stavbe parlamenta. Ustavili smo se tudi ob fontanah, ki se nahajajo na koncu parka, ta vodi do parlamenta. Cerkev z zlato streho v bližini parlamenta prenavljajo, zato ni bilo kaj dosti videti.
Popoldne smo se v precejšnji gneči prebili iz mesta in odšli proti vzhodu do Hirsove, kjer smo prenočili.
Delta Donave
Peti dan smo se zgodaj odpravili do Tulceje. Od tam smo se z motornim čolnom odpeljali na ogled delte reke Donave. Čeprav nismo imeli sreče z vremenom, saj je bilo zelo vetrovno, smo vseeno videli kar nekaj ptic, kot so čopaste čaplje, kormorani, pelikani, fazani in vodomci. Voznik čolna nas je odpeljal tudi na kraj, kjer so v drevesih gnezda kormoranov, ki jih je izjemno opazovati.
Naprej nas je pot vodila še v obmorsko letovišče Mamaia in nato do meje z Bolgarijo, kjer smo se v mislih poslovili od prijaznih Romunov in države, ki nas je nadvse pozitivno presenetila.
Vožnja do meje je potekala ob neštetih poljih oljne repice, ki so nas spremljala že nekaj dni in nam s svojo izrazito sončno barvo lepšala ure, preživete v avtu.
Nadaljevanje našega potepanja si preberite v naslednji številki e-revije Potnik.si.
Avtorici članka: Helena in Jerneja Kimovec
