Zdravilna moč kostanja
Narava nas tik pred zimo obdari s kostanjem, ki je nekakšen simbol tega letnega časa. Vonj po kostanju nas spominja na bližajoče se hladne dneve, v katerih nam bo še posebej prav prišlo uživanje hranljivih in aktivnih sestavin, ki krepijo naš krvni obtok ter pripravijo in ohrabrijo naš imunski sistem. Kostanj je idealno živilo, ki bo vaš organizem pripravilo na zimske dni.
Zdravilno moč kostanja so poznali že starodavni narodi, najstarejši kostanji so v okolici vulkana Etna in so stari že čez tisoč let. V Sloveniji so kostanj uporabljali že pred vrsto leti in ga uživali v vsakodnevni prehrani. Slovenci poznamo zelo veliko kuharskih receptov, ki vključujejo kostanj, vendar ga vedno manj uporabljamo v vsakodnevnih kuharskih receptih. Najraje ga imamo sveže pečenega ali kuhanega.
Kostanj navadno obrodi vsako leto, močneje pa obrodi vsake tri leta, pri čemer eno drevo daje letno od 100-200 kg kostanja. Je izjemno hranilen in zdrav za organizem. Zanj sta značilni visoka energetska vrednost ter bogatost koristnih mineralnih snovi. Vsebuje največ ogljikovih hidratov, predvsem škroba (44%), nekaj je tudi sladkorja in beljakovin ter le 2% maščob. Kostanj ima sicer kar precejšnjo kalorično vrednost, vendar ima izredno bogato mineralno sestavo. Bogat je z nekaterimi vitamini skupine B, predvsem z vitaminom B6, vitaminom C in A. Poleg tega pa vsebuje tudi veliko mineralov, kot je folna kislina, kalij, fosfor, magnezij in kalcij. Sto gramov pečenega kostanja ima v povprečju kar 245 kalorij, kuhan kostanj pa jih ima precej manj, in sicer 170. Zaradi svoje bogate sestave in prehranske vrednosti je izjemno primeren za otroke, športnike, starejše in za vse, ki so telesno aktivni.
Zdravilne lastnosti
Plodovi kostanja so zdravilni, saj zdravijo krčne žile in blažijo razne driske. Uporabno je tudi kostanjevo listje, saj se v zdravilstvu uporablja za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis, astmo, artritis in oslovski kašelj. Pripravki s kostanjem pa so lahko nevarni za ljudi, ki imajo težave s strjevanjem krvi. Še večjo zdravilnost pripisujejo njegovemu sorodniku divjemu kostanju. Pri putiki, revmatizmu, artrozi, vzkipljivosti nekateri svetujejo kostanjevo parno kopel. Pri bolečinah pri srcu, vnetju srčne mišice, zmanjšanih telesnih sposobnostih in depresijah pa moramo jesti surov kostanj. Kostanjeva moka je prav tako odlično živilo, saj je lahko prebavljiva in prijetnega okusa. Moka vsebuje malo natrija in je bogata s kalijem, zaradi česar je še posebej primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema.
Skorjo kostanja so v 19. stoletju uporabljali namesto skorje kininovca pri vročičnih obolenjih, malariji, driskah in kožnih boleznih, cvetove pa ljudska medicina še danes uporablja za krepitev telesne odpornosti. V zdravstvene namene se uporablja izvleček semen divjega kostanja, ta blaži bolezenske znake, ki se pojavijo zaradi motenega perifernega venskega obtoka. Pomaga pri utrujenih in težkih nogah, pri udarninah in podplutbah, ki jih spremlja oteklina, pri lajšanju bolečine ter vnetju krčnih žil. Izboljšuje cirkulacijo krvi v nogah in tako lajša motnje perifernega venskega obtoka.
Če trpite zaradi vnetij na dihalih, bolečin v grlu in drugih težav v dihalnem predelu, si privoščite kostanjev med. S svojim malce ostrejšim okusom bo uspešno sodeloval pri lajšanju teh zdravstvenih težav. Pri težavah s krčnimi žilami pa uporabite sveže plodove, shranjene v zdravilnih poparkih. Kostanjev med pomaga tudi proti stresu, depresiji in agresivnemu razpoloženju, olajša delo jetrom pri razstrupljanju telesa. Po potrebi zaužijemo žličko kostanjevega medu zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem. Kostanj s svojimi zdravilnimi učinkovinami tudi krepi krvni obtok, ledvice in imunski sistem.
Zaščitite se pred hladno zimo in omogočite svojemu telesu le najboljše. Kostanjeva zdravilna moč vas bo učinkovito zaščitila, vam okrepila telo ter mu privoščila obilo okusnega razkošja. Zaužijte ga čim prej, da svoje telo čim bolj uspešno pripravite na hladno vreme.
