Ljudje, ki svoje cilje dosegajo, veljajo namreč za zmagovalce. Oni so tisti, ki v življenju premagujejo izzive, oni so tisti, ki pobirajo slavo in oni so tisti, o katerih se piše. Tisti, ki ciljev ne dosegajo ali pa jih sploh nimajo, so pa… no ja. Običajno so ti slednji res najglasnejši, to je pa tudi vse.
Torej, kako naj naše cilje zastavimo tako, da bo njihovo uresničenje čim bolj verjetno?
Prvi korak je, da si cilj jasno zapišemo v enostavni obliki.Človek namreč skozi pisanje svoje misli dobesedno prečisti. Kot filter za vodo v kakšnem kampu. Se vam še ni zgodilo, da ste začeli pisati kakšen dopis in še preden je bilo konec strani, ste ga že vsaj petkrat popravili in mu mogoče tudi delno spremenili vsebino? (Hvala bogu za računalnike, da nam ni potrebno vsakič sproti metati papirja v koš in začenjati vsega znova.)
To enostavno pomeni, da je cilj zapisan tako, da je razumljiv in si ga je tudi lahko zapomniti. Kljub temu, da bi se vam mogoče zdelo fino zapisati kakšen resen referat na temo vašega cilja s tisoč podrobnimi razlagami, si ga boste v enostavni obliki precej lažje zapomnili.
Naslednja pomembna točka je, da morajo cilji vedno biti zapisani v sedanjiku. Človekova podzavest namreč ne ločuje med namišljenim in resničnim. Zanjo je vedno vse resnično in naš namen je, da se čustveno čim bolj povežemo z našim ciljem. Cilj mora postati del naše podzavesti tukaj in zdaj. (Točka v prihodnosti pa za vedno ostane tam.)
Točka, ko smo čustveno povezani s ciljem, je namreč mejnik, od koder smo za naš cilj tudi nekaj pripravljeni storiti.Tega se zavedajo prav vsi marketinški strokovnjaki na svetu.
Ko vam turistična agencija poskuša prodati letovanje, vas ne prepričuje zgolj z racionalnimi argumenti, kot so dobra cena ali ugodni plačilni pogoji. Ravno obratno: poskuša se vas najprej dotakniti preko čustev: mir na plaži, toplo morje, veter v laseh, poskrbljeno za otroke, čudovite slike, obilne večerje, udobni avtobusi… Seveda morajo biti zraven tudi npr. dobra cena, plačilni pogoji itd., vendar je zgolj z racionalnimi argumenti prodaja bore majhna.
In prav to si na tihem želimo tudi sami doseči v zvezi s svojimi cilji. Želimo jih prodati samemu sebi tako, da bomo nad njimi navdušeni. Tako navdušeni, da bomo zanje pripravljeni tudi nekaj storiti. Zato mora cilj biti zapisan. Na jasen in enostaven način in v sedanjiku.
Naslednji korak pa običajno ljudem nažene največ strahu v kosti: cilj je potrebno časovno zamejiti. Po domače, določiti je potrebno, do kdaj bomo cilj uresničili. Če nam to dela težave, se vprašajte, ali sploh mislite resno. Saj nikjer ne piše, da je vse potrebno storiti jutri. Po drugi strani pa besede„ takoj ko bo mogoče“ ne povedo prav veliko, mar ne? Datum! Datum, do kdaj bomo to realizirali.
A zgodba še zdaleč ni končana. Žal. Čas naredi svoje in brez opominjanja … počasi pozabimo na cilje. Saj ne, da bi si to želeli. Pač, kup dnevnih opravil, težav, problemov, skrbi… in če nismo res trdno odločeni, naš originalni cilj počasi pozabimo.
To pa je razlog, da moramo imeti zapisane cilje nekje v bližini oči. Če ste kdaj pomislili, da so zapisane vizije, poslanstva itd. na stenah najboljših podjetij zgolj reklamni napisi za njihove obiskovalce, ste se zelo zmotili. Ti zapisi so najprej namenjeni tam zaposlenim, da vsak trenutek vedo, kaj je njihov cilj. In da se tega tisočkrat na dan spomnijo. Da jim pride v podzavest.
Predlog: pritrdite si svoj zapisani cilj nekam blizu svoje pisalne mize. Ali pa na listek in v denarnico z njim. Kamorkoli, le večkrat na dan ga preberite!
Torej, cilj mora biti zapisan na jasen in enostaven način, časovno zamejen, v sedanjiku tako, kot da smo ga že dosegli in neprestano nam mora biti pred očmi. Se sliši zapleteno? Mogoče se sliši, a ko preizkusite pri sebi, boste ugotovili, da ni.
Je pa res, da bomo v bodoče verjetno nekoliko bolj pazljivi, ko si bomo zastavljali cilje. Zastavili si bomo namreč le tiste, katere bomo imeli tudi resno namen doseči in za katere smo pripravljeni tudi kaj storiti.
Znameniti motivator Zig Ziglar je nekoč dejal: „Z lahkoto zastavljeni cilji so tudi z lahkoto opuščeni že pri najmanjši oviri.“
Če si za cilj za prihodnje leto ( konkretno npr. od 2.8. – 19.8.) zastavimo počitnice na Bahamih, potem moramo storiti vse, da resnično odidemo na Bahame.
Gre namreč za nas, ne za Bahame. Ko se namreč trudimo za svoj cilj, tudi duhovno rastemo.
In prav to je tista mejna črta med željo in ciljem, ki jo lahko sedaj jasno prepoznamo. Črta, ki pravi: do tu gremo vsi, od tukaj naprej pa samo še zmagovalci. Pravi zmagovalci.
Gremo na Bahame!
Edvard Kadič
Ljubljana, 7.junij 2011
Več o ciljih na: EdvardKadic.com
Piše: Edvard Kadič
EdvardKadic.com
