Bližal se je konec zelo napornega tedna, vremenska napoved pa žal ni bila obetavna. Zato sva morala tokrat poiskati opcijo, ki bi ponujala raznovrstno ponudbo tako znotraj kot zunaj, da bi zagotovila tako potrebe ljubiteljev narave kot tudi tistih, ki so bolj ljubitelji »varnih zaklonišč.« Vse to in še več ponujajo Terme Šmarješke Toplice v idilični dolenjski pokrajini. Odločitev, kje bova s punco preživela sproščen vikend, je torej padla. V petek po službi sva spakirala kovčke, jih naložila v avto ter se odpeljala proti Šmarješkim Toplicam. Vožnja iz Ljubljane po avtocesti je minila hitro, od avtoceste do samega zdraviliško-termalnega kompleksa pa ni trajala niti 5 minut.
Vozilo sva pustila na urejenem parkirišču, ki ponuja bolj ekološkim vozilom tudi električno polnjenje. Za gibalno ovirane je prihod z vozilom omogočen prav do vhoda, kjer lahko odložijo prtljago in nato vozilo odpeljejo na parkirišče. Na recepciji naju je pričakalo prijazno osebje, ki se trudi, da ustreže gostovim željam. Dobiš občutek, da si prišel v topel dom, v katerem si sprejet kot del družine. Sama prijava in pridobitev najnujnejših informacij je potekala gladko in hitro, saj sva bila po nekaj minutah že v sobi, kjer sva se “udomačila” in pripravila “načrt” za vikend sproščanje. Soba je bila moderno opremljena in prostorna. Imela je urejeno kopalnico, veliko vgradno omaro, zakonsko posteljo, kavč s klubsko mizico, v kotu velik plazma TV ter balkon, ki ima lep razgled na park in na enega izmed zunanjih bazenov.
Uff, kako prija takšna masaža! 😉 Tako zelo, da se je telo kar malo utrudilo, ko sta se maser in maserka borila z vsemi najinimi vozli. Telo je kar klicalo po sveži energiji. In ta »energija« je dišala naravnost iz kuhinje. Hrana je za gurmanske raziskovalce prava paša za oči in nagrada za brbončice ter želodce, saj je skrbno pripravljena izpod rok kuharskih mojstrov. Vsa hrana je lokalnega izvora, kar ji daje dodatno svežino in kakovost. Drži rek, »da gre ljubezen skozi želodec!« 😉
Po okusni večerji sva se vrnila v sobo, kjer sva se preoblekla v kopalke in skočila še na nočno kopanje in savnanje, da bo spanec bolj globok. Čista termalna voda daje občutek pristne narave, ujete v bazenu. V svetu savn, kjer se nahaja šest savn in bioklimatski vrt, spustiva iz teles še zadnji stres ter se odpraviva nazaj v sobo, kjer si privoščiva zaslužen spanec.
Po zajtrku sva šla vVitarium na dogovorjeno analizo strukture tkiv. Naprava, ki jo uporabljajo, omogoča nebolečo, hitro, natančno in zanesljivo analizo sestave telesnih tkiv. Posameznik ima pri tej analizi že v nekaj minutah podatek o odstotku maščobnega tkiva in vode v telesu, masi mišic, kosti in maščevja, svoji metabolni starosti, telesni teži in indeksu telesne mase (BMI). S pridobljenimi rezultati sva se odpravila na individualni posvet glede zdrave prehrane, kjer sta nama vrhunski prehranski svetovalki Janja Strašek in Andreja Gril Novaksvetovali, kako je treba sestaviti in prilagoditi zdrave obroke glede na želeno končno stanje. Torej – ali želimo hujšati, se razstrupljati ali vzdrževati telesno težo. Zato sva se tudi odločila za njihova programa, ki vsebujeta oboje – program zdravega hujšanja SlimFit in program zdravega razstrupljanja VitaDetox. Gostom na Vitariumovih programih strežejo v posebni restavraciji Fontana. Strokovnjakinja za prehrano po pogovoru z gostom pripravi zanj individualen program, upoštevajoč njegove želje, nato pa se pogovori še s kuharskim mojstrom in mi da potrebna navodila. Včasih premalo poudarjamo prehranjevanje, je pa izrednega pomena, saj »prazen žakelj ne stoji pokonci«.
Po prehranskem posvetu sva se midva odpravila na skupinsko nordijsko hojo, vodeni program nordijske hoje z inštruktorjem, ki se mu pridružijo tudi gostje iz drugih držav. Veliko jih je predvsem iz Nizozemske in držav nekdanje Jugoslavije (Hrvaške, Srbije, Bosne in Črne gore). Gre za aktivno druženje in navezovanje novih stikov z ostalimi hotelskimi gosti. Ker smo bili začetniki v nordijski hoji, smo ubrali krajšo traso, dolgo osem kilometrov, ki pa je v prijetni družbi hitro minila. Po vrnitvi smo naredili še raztezne vaje ter nadaljevali s klepetom ob čaju v baru ob recepciji hotela.
Že je napočil čas kosila. Čakal naju je prvi obrok po novem programu in bila sva ponosna, da počneva nekaj res dobrega za naju. Ko sva sedla za mizo v restavraciji Fontana, je osebje že vedelo, kaj nama mora postreči. Hrana je bila resnično okusna, uravnotežena in lahko prebavljiva, sploh pa sveža in pripravljena šele takrat, ko sva prisedla k mizi. Obroki, ki jih pripravljajo v Termah Šmarješke Toplice, zadovoljijo potrebe telesa po dnevni porabi kalorij. Torej nič več presežkov, katerih sva bila vajena prej, saj se ti le skladiščijo kot maščobne zaloge okrog pasu, kar pa zna biti za zdravje in samopodobo škodljivo in neprijetno.
Večerja je bila spet zelo okusna. Vso hrano pozorno pripravijo v kuhinji zdraviliško-hotelskega kompleksa. Dodatno vrednost ji daje zavedanje, da je hrana lokalnega izvora in sveža, saj je pot “od njive do krožnika” zelo kratka. Po večerji sva se pridružila še vodenemu animacijskemu programu, družabnemu večeru s plesom, na katerem sva se tudi malo zavrtela v ritmih valčka in polke.
Po plesu sva za eno urico še skočila v savno, kjer sva si privoščiva kozarec penine v masažnem bazenu. Kopališki mojster je pred tem skrbno preveril, ali je temperatura vode povsod primerna – ne pretopla in ne prehladna. Rahlo utrujena sva se odpravila iz savne v sobo in si na televiziji pogledala neko romantično komedijo. Dan oz. večer sva končala v objemu in potonila v prijeten spanec. 😉
Naslednje jutro, v nedeljo, sva si privoščila malo daljši spanec. Pogovarjala sva se, če bi si naročila zajtrk v sobo ali bi šla raje v restavracijo. Pretehtala je odločitev, da se odpraviva v restavracijo, v družbo, in nato na svež zrak.
