Vse več bo lepih in sončnih dni, ko se nam ne da čepeti doma in se raje odpravimo kam na sprehod ali izlet. Če ne veste, kam se odpraviti in ga še niste obiskali, je pravi naslov sigurno Živalski vrt Ljubljana (ZOO). Območje živalskega vrta se nahaja v okolju naravnega gozda in travnikov in je del zaščitenega krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V ZOO Ljubljana skrbijo za okrog 550 živali (130 različnih vrst). Letno jih obišče okrog 260.000 obiskovalcev, vse več obiskovalcev pa prihaja iz tujine (Italija, Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Anglija, Nizozemska, …).
Sam sem izkoristil lep spomladanski dan in se odpravil v ZOO. Videl in spoznal sem mnogo živali, ki sem jih doslej videl le po televiziji, in doživel ogromno lepih ter nepozabnih trenutkov ob bližnjih srečanjih z njimi.
Vhod v ZOO Ljubljana, ki ga letno obišče okrog 260.000 obiskovalcev.Zemljevid parka na začetku poti, da lažje najdete iskano žival 🙂
Žirafe
Mogoče ravno zato, ker so najvišje, tudi najbolj izstopajo in so vidne že na daleč. V ZOO-ju so 4 žirafe, vsi so samci, in sicer Reinhold, Rastko, Gal in najmlajši Cvetko. V ZOOju se poskušajo izogibati ograjam s postavitvijo naravnih ovir, tako so tudi žirafe obdali s kopnim jarkom, ki je zanje naravna ovira. Poznamo 6 različnih podvrst žiraf, od njih sta tudi 2 v ljubljanskem ZOO-ju: najnižja ali mrežasta žirafa (Gal; v naravi jih živi še okrog 36.000) in najvišja ali Rothschildova žirafa (ostali trije; žirafe te podvrste so najvišje; so ogrožena podvrsta, v naravi jih živi le še okrog 500). Žirafe počivajo stoje, nekajkrat na noč pa se uležejo na bok za približno 20 minut in nato morajo zaradi pritiska teže ponovno vstati. Žirafe spijo le 1,9h na dan (najmanj med vsemi sesalci).
1 od 9
Če je mokro ali zapade sneg, se zadržujejo žirafe notri ...
... ali v pokritem delu zunaj, ki ima suha tla, saj obstaja nevarnost, da bi žirafi spodrsnilo na razmočenih tleh in bi se poškodovala.
Večino časa pa vseeno preživijo zunaj, ...
... kjer si poiščejo tudi hrano in se kratkočasijo z raznimi pripomočki, ...
... kot je tudi tale posoda, ki pomeni popestritev okolja. Vanjo dajo žirafi hrano in do nje lahko pride le z jezikom (ki je dolg do 45 cm). Tako traja hranjenje dlje časa in je bolj aktivno.
So prehranski specialisti, v naravi se hranijo z listi, poganjki in cvetovi, zato jim je težko zagotoviti v vseh letnih časih prehrano. Sveže listje nadomestijo z lucerno, briketi, suhimi vejami in listjem ter drugimi dodatki.
Žirafe rastejo vse življenje (podobno kot sloni), največ do 5,8 metra, živijo pa do 25 let. Prvi dve leti zrastejo vsak mesec do 7cm v višino.
Zanimiva zgradba žirafine noge. Ali ji sežete do pete? 🙂
Ker so žirafe zelo plašne, spustijo zraven njih afriške kokoši (pegatke) in noje, da se navadijo, da jim ves čas nekdo skače pod nogami, da se potem ne prestrašijo kakšnih nenadnih premikov.
1 od 15
Zlatolični gibon
Po nekaterih podatkih živi v naravi le še 200 zlatoličnih gibonov (v enem delu Vietnama), zato veljajo za ogroženo vrsto. ZOO je član Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev. V okviru te zveze potekajo vzrejni programi za ogrožene živalske vrste (gepardi, giboni, …). Vsak vzrejni program ima svojega koordinatorja, ki določi, kam gre katera žival, in pazi, da ne pride do parjenja v sorodstvu. Živalski vrtovi si živali izmenjujejo, plačajo samo transport. ZOO Ljubljana sodeluje v vzrejnem programu te ogrožene vrste. Letos imajo novega mladiča, starega 1 mesec, najstarejšega mladiča pa so prejšnji teden poslali v Francijo v drug živalski vrt. V okviru tega programa bodo dobili še mačjo pando iz Madrida, 2 geparda s Švedske in 2 tigra (enega iz Nemčije in drugega z Madžarske).
Ko se mladič skoti, je zlate barve, tako kot mama. Pri prvem letu mu začnejo dlake odpadati in zrastejo mu črne dlake. Ko samice spolno dozorijo in se osamosvojijo, postanejo ponovno zlate (nekje pri 6-8 letih).Samec gre na najvišjo vejo in se zelo zanimivo oglaša. Giboni se hranijo tudi z jajci ptičev in njihovimi mladiči. Labodom in štorkljam, ki bivajo z njimi v kletki, poskušajo ukrasti jajca iz njihovih gnezd.
Kenguruji in nanduji
Gre za srednjo vrsto kengurujev oziroma rdeče-vrate kenguruje, ki so manjši, kot jih poznamo iz filmov.
Zjutraj se radi sončijo.Mladiče imajo v trebušni vreči in gledajo z glavami ven. Kenguruji so zelo uspešni pri razmnoževanju, čeprav imajo dolg in zapleten cikel parjenja.
Nanduji veljajo za ene najboljših očetov. Samec si naredi kotanjo, v katero zvabi samice (tudi do 20), s katerimi se pari in nato vse samice v to kotanjo izležejo jajčeca. Za mladiče (ki se izvalijo) nato skrbi samec.
Nandu velja za enega najboljših očetov.Poleg nandujev se nahaja otroški ZOO, kjer lahko otroci in starši vstopajo in božajo domače živali ter jih spoznavajo od blizu.
Papige
Papige so izredno inteligentne. Svoj IQ papige kažejo s tem, da se lahko naučijo posnemati človeški govor. Samica sivega jakoja, z imenom Prudle, je leta 1977 znala izgovoriti 800 besed. Samec vrste skobčevka, imenovan Sparkie, je leta 1958 poznal 531 besed in 383 stavkov človeške govorice. Kot zanimivost naj omenim še to, da obstaja papiga (imenuje se kakapo), ki ne more leteti, a tega ne ve in vsakič znova poizkusi poleteti 🙂
Zanimiva informativna tabla, na kateri je mogoče videti razširjenost papig, ki so trenutno v živalskem vrtu, v naravnem okolju.Papige vas bodo navdušile s svojo igrivostjo in barvitostjo.
Medvedi
V ogradi z medvedi boste opazili 4 medvede, in sicer starša Jaka in Meto ter mladiča Čupija (6 let) in Pombija (3 leta). Medvedke nekje pri 2 letih in pol začnejo odganjati mladiče. Medvedi slabo prebavljajo rastlinsko hrano, ki je tudi največ pojedo, saj kar 70% te hrane ne prebavijo ter jo izločijo iz telesa. Da hranjenje traja dlje, jim hrano skrijejo po celotnem zagrajenem prostoru (na vrh dreves ali v sode, v vodo, za kamne …). Tako so bolj aktivni pri iskanju (se morajo potruditi, da jo najdejo in da pridejo do nje), da trenirajo mišice in da se jim popestri dan in jim ni dolgčas.
1 od 6
Medvedi so samotarji, zato samca ne želita biti dolgo skupaj.
Medvedi so zelo spretni, ne ustavi jih niti voda, saj znajo plavati ...
... ter plezati, s čimer si krepijo mišice. Splezajo tudi na vrh dreves, predvsem mladiči. Starejši zaradi teže plezajo slabše in težje.
Poizkušajo spodbujati čim bolj naravno življenje v ogradi, da medvedi iščejo hrano tako, kot si jo morajo poiskati v naravi. Razlika je v tem, da tukaj ni prisotnih tekmecev in tudi dejavnost je veliko krajša kot v naravi.
Medvedi izgubijo veliko dlake ...
... največ med njimi samec Jaka, ki je tudi najstarejši.
Slon
Iz živalskega vrta ne smete, ne da bi si pogledali tudi slona. Ganga je azijska slonica (obstajajo 3 vrste slonov, najbolj znani so azijski in afriški sloni, manj pa gozdni afriški slon), stara 39 let, ki jo je ZOO Ljubljana prejel leta 1976 iz Indije. Sloni živijo v čredah (po 8-13 slonov). Samci zapustijo rodno čredo, ko se spolno osamosvojijo, tako da ostanejo le samice z mladiči. Vodja rede je samica, ki ve, kje se nahaja voda, hrana, nekatere celo vedo, kje se nahajajo lovci. … Sloni so divjinske živali.
1 od 10
Slonico vsak drugi dan stehtajo, da vidijo, kako se spreminja teža oziroma v kakšni kondiciji je. Na dan obiska je tehtala 3390 kg.
Slone tudi redno trenirajo (intenzivno od leta 2007). Trening se začne s pozdravom.
Po pozdravu sledi pregled zob. Zobje rastejo od zadaj naprej in se obrabljajo in izpadajo. V svojem življenju zamenjajo 6 kompletov zob, živijo pa nekje 60-70 let.
Sledi pregled oči - ker nimajo solznega kanala med nosom in očmi, ji morajo vsak dan očistiti oči.
Zelo pomembna je tudi skrb za noge. Dnevno prehodijo sloni v naravi med 30 in 80 km, odvisno od naravnih razmer (deževna doba - veliko hrane, veliko vode; suša - malo hrane in vode), vrste slona (afriški ali azijski), v živalskem vrtu pa to ni možno, zato se jim premalo obrabljajo nohti. Nujno je potrebna nega nog, ki jo oskrbniki izvajajo vsak dan, 3-4x na leto pa opravijo pravo pedikuro in manikuro.
Med afriškim in azijskim slonom obstaja 8 razlik, zelo zanimiva je razlika v nohtih oziroma prstih na nogah. Afriški sloni imajo 4 prste na sprednjih nogah in 3 na zadnjih, azijski pa imajo po 5 prstov spredaj in po 4 zadaj.
Sproti dobiva nagrado- prehranske dodatke, ki varujejo sklepe. Najnevarnejša bolezen pri slonih je artritis, zaradi katerega umre največ slonov v ujetništvu. Dodajajo pa hrani tudi nujno potrebne vitamine in minerale, ki si jih v naravi poiščejo sami. Večkrat na dan ji dajejo hrano (sloni se hranijo 12-16 ur na dan - vštet tudi čas, ko iščejo hrano). Da traja hranjenje dlje in da je bolj aktivno, ji hrano skrijejo, da ne poje vsega naenkrat in ji ni potem dolgčas.
V svežih iztrebkih se meri tudi telesna temperatura slona, ki je podobna kot pri ljudeh (med 36 in 38°C).
Nekatere vaje izvajajo vsak dan, nekatere pa občasno. Z igro in vajami vzdržujejo tudi psihofizično kondicijo, da slon vedno ob teh tudi misli.
Dopoldanski treningi so namenjeni predvsem veterinarskim zadevam, popoldanski pa igri in želji, pokazati obiskovalcem vez med ljudmi in sloni pa tudi kakšni sloni so, kako se gibljejo in kako so prilagojeni naravnemu okolju.
Surikate
Surikate prihajajo iz Južne Afrike (puščavako podnebje) in veljajo za zelo dobre plezalce. Splezajo lahko navzgor, tudi pod pravim kotom po steklu. V ZOOju v Ljubljani jih imajo približno 2 leti. Njihovi plenilci so ptice ujede, levi, hijene in večje kače. V poletnem času postavijo nad kletko veje za zaščito pred vranami.
1 od 8
Surikate veljajo za zelo dobre plezalce, prav tako pa zelo dobro vohajo, saj najdejo hrano tudi v pesku. Izkopale so si tudi zunanji brlog pod kamni.
Prehranjujejo se z raznovrstno hrano (žuželke, pajki, miši, kače, kuščarji ...) in so imune na strup. Zjutraj dobijo rastlinsko hrano, tekom dneva žuželke (na sliki ščurki) in zvečer še kakšno miško.
Ko se surikate postavijo pokončno, opazujejo okolico in oprezajo za morebitnimi plenilci. Oddajajo tudi zvoke, s katerimi opozarjajo na nevarnost.
Okrog oči imajo črn obroč, ki jim omogoča gledati proti soncu in s tem oprezati za plenilci, ki prihajajo iz zraka (ptiči). Tako ne potrebujejo sončnih očal 🙂
Nimajo podkožne maščobe, zato se zjutraj pogrejejo na soncu ...
... če pa sonca ni, imajo zunaj bivališča IR lučke, da se pogrejejo.
Odrasli samci tehtajo okrog 900 gramov.
Samica skoti 6-8 mladičev.
Pozimi so surikate notri, čez leto pa večino časa preživijo zunaj.
Več slik surikat si lahko pogledate v spodnji galeriji.
1 od 9
Sajmiriji
Sajmiriji izvirajo iz Južne Amerike (Bolivija) in veljajo za prave “zmikavte”. Zelo so inteligentni. Gre za ogroženo vrsto, ker izginja njihov naravni prostor (zaradi krčenja tropskega deževnega gozda).
1 od 8
4 sajmiriji (Lepi, Grizli, Mali in Suhi), ki jih ločijo po konicah repov.
Prehranjujejo se z raznovrstno hrano ...
... z zelenjavo in briketi ...
... pa tudi z ličinkami hroščev mokarjev.
S tem, ko jim skrivajo hrano v različne prirejene posode, krepijo njihove mišice in umske sposobnosti, ...
... veliko se igrajo in dan jim hitreje mine.
Mladiči imajo oprijemalni rep, ki ga uporabljajo kot 5. nogo. Ker so zelo radovedni, vam lahko kaj vzamejo iz žepov 🙂
Komarje odganjajo z naravnim insekticidom. Ujamejo železno kačico, ki ni kača, temveč stonoga. Če jo vznemirijo, izloča snov, ki draži sluznice. Z njo si natrejo kožuhe in tako odženejo komarje in drug mrčes.
Leoparda in levinja
1 od 3
Naleteli boste tudi na levinjo, ki ...
... veliko časa prelenari oziroma prespi 🙂
Videli pa boste tudi leoparda, ki sta v času parjenja skupaj in znata biti zelo glasna med samim parjenjem.
Prihajata geparda in tiger
V okviru vzrejnega programa bodo pripeljali 2 geparda iz Švedske in jih dali v staro tigrovo ogrado. Tigrov nimajo že dobro leto. Pred začetkom poletja nameravajo odpreti novo ogrado za tigre in tudi pripeljati mlad par za razmnoževanje (samec z Madžarske, samica iz Nemčije). Sredstva za investicijo tigrove ograde sta namenila lastnik ZOOja, Mestna občina Ljubljana in NLB Vita.
Dokler ne dobijo 2 gepardov s Švedske, bosta v ogrado začasno postavljena dva avtomobila znamke Mazda, ki je tudi sponzor te akcije …… po parku pa so postavili tudi 5 informativnih tabel, ki pričajo o lastnostih obeh (inteligenten kot papiga, varčen kot mazda, naravna zaščita, v 5 sekundah pospeši na 100 km/h, mojstri varčnosti).
Predstavitev slovenskih avtohtonih živali
Možno si je ogledati tudi slovensko kmetijo z vsemi 12 avtohtonimi pasmami domačih živali, ki so razpršene po vsej Sloveniji. Na kmetiji so tako dom našle tri pasme konj – lipicanec, posavski konj in slovenski hladnokrvni konj; in štiri pasme ovac – belokranjska in istrska pramenka, bovška ovca in jezerska solčavka. Družbo pa jim delajo še cikasto govedo, štajerska kokoš, drežniška koza ter krškopoljski prašič. To so živali, s katerimi je slovenski kmet sodeloval in so mu omogočile preživetje.
1 od 10
Vsak dan poteka tudi predstavitev slovenskih avtohtonih živali, med katerimi so ...
... štajerske kokoši, s katerimi se je začel dan na kmetiji, saj naj bi petje petelina odganjalo temo in naznanjalo nov dan ...
... kobila oziroma slovenski hladnokrvni konj, ki je bil v preteklosti v veliko pomoč pri delu na kmetiji ...
... ovce - v Sloveniji obstajajo 4 pasme: belokranjska in istrska pramenka, bovška ovca in jezerska solčavka ...
... drežniška koza, ki jo prepoznamo po velikih rogovih in bradi ...
... prašički, ki slabo vidijo, a odlično vohajo in so zelo inteligentne živali ...
... lipicanec, ki izhaja s Krasa in je bil prisoten predvsem na dvorih. (Značilna bela barva uspešno odbija sonce, trda kopita pa so kos trdi podlagi.) ...
... cikasto govedo, ki izvira iz Bohinja in je zanje značilno, da pozimi ne rabijo veliko hrane, pa vseeno preskrbijo celo družino (z mlekom). Ostale avtohtone vrste, značilne za kmetijo, so še: posavski konj, kranjska čebelica in kraški ovčar.
Možno pa si je ogledati tudi značilno kmečko hišo, v kateri je predstavljeno življenje kmeta, kot je bilo včasih.
Po principu stojnic, kjer predstavijo in pokažejo posamezne živali, potekajo tudi razne dogodivščine z živalmi.
Ostale živali
Ob poti boste srečali in spoznali tudi mnoge druge živali, ki vam bodo polepšale sprehod.
1 od 16
Srečali boste alpake, ki izvirajo iz Južne Amerike. Med njimi je tudi kapibara, ki se je asimilirala mednje in naučila agilityja (spretnosti, gibčnosti in okretnosti), vendar še ni tako hitra kot psi ...
Mačji panda, ki čaka na družbo, saj jo bo dobil v kratkem iz Madrida ...
... tako mu ne bo več tako dolgčas 🙂
Vsak dan pa poteka tudi predstava (hranjenje) morskega leva.
Ne spreglejte predstavnikov Afrike, kot so noj, ...
... zebre, ...
... antilope in ...
... kamele.
Zelo zabavni znajo biti tudi šimpanzi ...
... lahko si pogledate tudi njihovo rodovno deblo.
Pazite, da ne zmotite pri počitku volkov in ...
... ježevca 🙂
Srečate lahko tudi risa, ...
... kozoroga in mnogo druge divjadi.
Pogledate si lahko razne živali v terarijih, kot so kače, želve, kuščarji, pajki ...
... med katerimi je tudi ptičji pajek, ki ima čutila na nogah in dlačicah, njegov zadek pa je mehak in lahko ob padcu poči in umre. Njegov strup ni človeku nevaren.
Živali ni strah in so navajene človeškega dotika. Zaznajo pa strah in nemirnost ljudi. Žival se bo počutila tako, kakor se boste počutili vi. V poletnem času, ko je vroče, so živali dejavne bolj dopoldne in proti večeru, v največji vročini se umaknejo noter.
Pestro dogajanje in aktivnosti
V Živalskem vrtu Ljubljana dajejo v zadnjem času poudarek na treniranju živali in na izboljšanju prehrane ter počutja. Organizirajo pestro paleto “Dogodivščin z živalmi”, na katerih lahko nekatere živali pobožate, druge vodeno opazujete in jih spoznate ter izveste o njih marsikaj zanimivega. Potekajo tudi razni programi, kot so:srečaj naj žival, rojstvo živali in najpopularnejši oskrbnik za 1 dan – pri katerem obstaja več različnih programov, kjer ste cel dan z oskrbniki in oskrbujete živali, stopate k njim v ogrado in jih spoznate tudi od blizu. Tako lahko nahranite morskega leva, slona, medveda in druge živali. V poletnem času potekajo tudi počitnice in taborjenja za otroke. Za tiste, ki živite blizu in velikokrat obiščete živalski vrt, se vsekakor splača nakup letne vstopnice, ki je zelo ugoden.
1 od 6
Zelo dobro je poskrbljeno za otroke in zabavo, saj je na voljo veliko igral, med katerimi sta najbolj priljubljena igrišče začarani gozd ...
... ter prvo družinsko igrišče v Sloveniji, ki ni namenjeno samo otrokom, ampak tudi odraslim.
Da pa bo sprehod tudi poučen, poskrbijo mnoge zanimive ...
... informativne table, na katerih boste izvedeli marsikaj novega.
Med njimi je tudi naravovarstvena akcija Azija, ...
... s katero zbirajo sredstva in pomagajo ohraniti živali in naravno okolje JV Azije.
Povežite prijeten sprehod s poučno dogodivščino in obiščite ZOO Ljubljana ter presenetite svoje otroke, ki bodo nad obiskom navdušeni.
Avtor: Jan Janžekovič
Komentirajte!
Naštejte vsaj 2 živali, ki jih imajo v ZOO Ljubljana in spadata med ogrožene vrste (odgovor najdete skrit v članku)?