Grčija – zibelka zahodne civilizacije in dežela turizma

Grčija poleg znanih otokov, kot so Lefkas, Kos, Kreta, Rodos, Santorini itd., nudi še mnogo več. Ponuja čudovite plaže (njena obala je dolga celo več kot 13.000km), kristalno čisto morje, prijazne domačine, pestro zgodovino, visoke gore itd. Helenska republika je drugače bolj poznana pod imenom Grčija. Obmorska država na skrajnem jugu Baltskega otoka meji na Albanijo, Makedonijo, Bolgarijo, Turčijo in tri morja: Egejsko, Sredozemsko ter Jonsko. Mnogi jo imenujejo tudi »zibelka zahodne civilizacije«, saj ima dolgo in pestro zgodovino. Vpliv njene zgodovine se širi preko vseh celin sveta. Delo grških mislecev je veliko pripomoglo k razvoju filozofije, medicine, astronomije in matematike.

Z babico na pot v lastni organizaciji – brez obremenjevanja – in s sprotnim planiranjem

Na potovanje po Grčiji sva se podali z babico v lastni organizaciji. Za mnoge precej nenavadna kombinacija za potovanje, vendar imava skupaj že kar precej prepotovanih destinacij ter tudi izkušenj. Edina stvar, ki sva jo naredili pred potovanjem, je bil nakup letalskih kart ter najem avtomobila preko interneta, ki naju je po pristanku v Atenah že čakal na letališču. Nato pa sva potovanje planirali sproti, saj je to tudi glavni izziv najinih potovanj. Prav nobena od naju se ne obremenjuje, kje bo prenočila naslednjo noč…
Picture
Mateja in njena babica Ivana sta skupaj prepotovali že veliko držav.
Picture
Tokrat sta raziskovali in uživali v Grčiji.

Zgodovina – arheološke najdbe, ki privabljajo obiskovalce z vseh koncev sveta

Grška zgodovina in kulturna dediščina sta odmevni tudi v književnosti, umetnosti, filozofiji, politiki itd. Nekdanje grške mestne državice so bile prve demokratične oblike vladanja. Grška zgodovina sega v stoletja pred našim štetjem preko raznih znanih obdobij, od mikenske, klasične, helenistične itd. Prvo ljudstvo naj bi se razvilo že na začetku 2. tisočletja pred Kristusom. Na ozemlje Grčije se je priselilo več ljudstev, med njimi tudi Dorci, ki so uničili mikensko kulturo in ustanovili lastno. Zgodovina in kultura Grčije se je razvijala skozi stoletja, vanjo pa so se zlili vplivi preostalih kultur, in sicer iz Azije in ostalega Sredozemlja. Ko pa je Grčija najbolj zacvetela, se je njen vpliv razširil na vzhod in zahod. Razvila so se številna različna narečja, politične organizacije, verski obredi itd. Grke so vedno določene skupne značilnosti ločevale od ostalih. O pestri grški zgodovini danes največ pričajo arheološke najdbe, kar si hodijo ogledovat obiskovalci z vseh koncev sveta.

Vzpon na najvišji vrh, kjer so nekoč domovali grški bogovi

Gora Olimp je poznana kot domovanje grških bogov. Iz obmorskega mesta Litohoro vodi 18 km ceste v gorovje Olimp, od koder je glavno izhodišče za najvišjo grško točko. Pešpot do vrha je lepo speljana, vidno označena in prav nič zahtevna, vsaj do koče. Koča se nahaja na višini 2100 m, najvišji vrh Mytikas pa meri 2917 m. Vzpon do samega najvišjega vrha od koče dalje zahteva malo več pripravljenosti, vendar v lepem in suhem vremenu ni zahteven. Vmes je nekaj lažjih plezalnih odsekov. Mnogi obiskovalci se podajajo na vrh z vmesnim prenočevanjem v koči. Z vrha je ob lepem vremenu čudovit pogled na okolico. Z babico sva se podali proti vrhu, vendar je ona zaradi poslabšanja vremena počakala pri koči. Že do same koče je bilo 3 ure hoje. Sama pa sem se dalje na sam vrh podala v rahlem teku ter se nazaj do koče vrnila v dobrih dveh urah. Kljub negativnim napotkom s strani oskrbnika koče, da je v slabem vremenu vzpon na vrh nevaren, sem se tja podala. Dejansko je vzpon bistveno lažji v primerjavi z mnogimi našimi vrhovi. Je pa res, da me je na vrhu presenetila zelo gosta megla in celo sneženje, kar pa mi zaradi dobro označene poti ni delalo problemov.

Trojanski konj, Mikene, Olimpija in prve olimpijske igre, Epidavros, Delfi …

Danes najbolj opevana Troja, najverjetneje zaradi filmov, ki se pojavljajo na to temo, je bila tretje veliko kulturno središče bronaste dobe. Prebivalstvo naj bi se tam naselilo že okoli leta 3200 pr. Kr. Njena dobra strateška lega je pripomogla k njenemu bogastvu, saj so nadzorovali trgovsko pot med Evropo in Azijo. Celotno mesto je bilo obdano z visokim obzidjem, a kljub temu so jih sovražniki premagali z ukano s trojanskim konjem.

Mikenska država je bila na otoku Peloponez in med vsemi takrat najpomembnejša. Po njej se imenuje tudi obdobje, mikensko obdobje. Vrhunec njihove kulture je bilo po letu 1450 pr. Kr. Ko so za tem okoli leta 1150 pr. Kr. na Peloponez vdrli Dorci, so uničili tudi mikensko kulturo.

V mestu Olimpija so potekale prve olimpijske igre, po čemer je starogrško mesto danes tudi najbolj poznano. Mesto je bilo uničeno že okoli 550 let pr. Kr. Znanstveniki predvidevajo, da naj bi mesto uničil potres. Leta 776 pr. Kr. se je tukaj zvrstilo kar 291 iger v čast Zeusu in za slavo zmagovalcev. Okoli stadiona še ležijo ostanki Zeusovega in Herinega templja.

Epidavros, svetovno znano starogrško gledališče s kar 14.000 sedeži, se še danes uporablja za tradicionalni grški gledališki festival. V tem predelu se nahajajo tudi ostanki Asklepijevega templja, posvečenega bogu zdravilstva, ter tudi razne druge ruševine. Po zgodovinskem izročilu naj bi bilo tukaj včasih uspešno zdravilišče.

Starogrško gledališče
Tipična starogrška gledališča privabljajo številne turiste …
Starogrško gledališče
… v številnih izmed njih pa potekajo še razne prireditve in festivali.

Za Delfe so Grki verjeli, da so središče sveta. Zanimiva arheološka najdba je danes ena izmed najbolj obiskanih v Grčiji. Po strmi, vijugasti poti skozi mesto nas le ta pripelje do velikega Apolonovega templja, gledališča ter povsem na vrhu tudi stadiona. Od tam je lep razgled na dolino, poraščeno z oljkami in v daljavi se v lepem vremenu vidi tudi morje.

Delfi - Grčija
Grki so verjeli, da so Delfe središče sveta.
Danes je to ena izmed najbolj obiskanih atrakcij v Grčiji.

Meteora – v skale vklesani samostani, kjer še danes živijo nune in menihi

Ena izmed najbolj posebnih točk v Grčiji je definitivno Meteora. V skale vklesani samostani na zelo težko dostopnih točkah nenavadnega skalovja še danes dajejo misliti mnogim, kako so to v 14. stoletju lahko zgradili. Predvideva se, da so tja postavili lesene zidarske odre, prvo oporo pa naj bi postavili z vrvmi. Vrvi naj bi preko skalovja prenesli z zmaji. Na skalovju je 13 samostanov, za obiskovalce pa jih je odprtih samo 6. V nekaterih še danes živijo nune in menihi. Za obisk samostanov morate biti primerno oblečeni, v vsakem primeru pa dobite pri vhodu veliko ruto, ki si jo zavežete okoli pasu in ogrnete ramena, če le ta niso že prej zakrita. Tako sva v vsakem izmed obiskanih samostanov imeli na sebi drugo ruto. Mene pa je še bolj kakor sami samostani presenetilo športno dogajanje na teh nenavadnih skalah. Skale danes izkoriščajo za plezanje, saj imajo urejene različne smeri, od lahkih do zelo zahtevnih.

Atene – prestolnica, Akropola, turizem, ladijski prevoz, več bogov, grška straža …

Danes so Atene glavno mesto države in predstavljajo finančno, industrijsko, politično ter kulturno središče. Najbolj navdušujoča znamenitost Aten je vsekakor Akropola, svetišče boginji Atene, pa kateri je glavno mesto tudi dobilo ime. Na širšem območju glavnega mesta leži več kot polovica grške industrije. Sicer pa so glavne panoge: kmetijstvo, predelava oliv, vina, tobaka, mandljev itd. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je delež industrije zelo nizek. Najpomembnejši panogi sta turizem in ladijski prevoz.

Zgodovina Aten se začne v antični Grčiji, ko so postale največja mestna država. Verjeli so v več bogov. Mestna država je bila deležna tako uspehov kot podrejenosti, vendar na koncu proglašena za glavno mesto države Grčije.

Poleg raznih zgodovinskih znamenitosti, ki jih nudijo Atene, je zelo zanimiva tudi grška straža. Straža oz. Evzoni, kot jih tudi imenujejo, stražijo parlament in grobnico neznanega vojaka ter predsedniško palačo. Najbolj izstopa njihov način straženja, nenavadno korakanje ter uniforma s prav posebnimi čevlji, ki imajo nad prsti cofek. Ob ogledu menjave straže se pojavijo tam celo njihovi varnostniki, ki nas, radovedne turiste, usmerijo, kam se postaviti, da se lahko menjava normalno izvede.

Korintski prekop – turistična atrakcija, ki manjšim ladjam prihrani kar 400 km dolgo pot

Prekop med celino in polotokom Peloponez je danes prava turistična atrakcija. Zgrajen je bil med letoma 1881 in 1893, v dolžino meri kar 6,3km, globok je 8m, v širino pa malo manj kot 25m. Ideja za izgradnjo tega prekopa se je pojavljala že v antiki. Manjšim ladjam prihrani kar 400 km poti, ki bi jo sicer morale narediti okoli polotoka. Na leto skozenj pluje kar okoli 11.000 ladij. Z malo sreče se da videti tudi njegovo dejansko namembnost, ko skozenj zapluje kakšna ladja. Z mostu pa je možen tudi bungy jumping.
Takole se čez Korintski prekop prebijajo ladje in prihranijo kar 400 km  poti.
Picture
Korintski prekop danes privablja veliko turistov.
Grčija s svojimi kulturno-zgodovinskimi ter tudi naravnimi znamenitostmi naredi na obiskovalce prav poseben vtis. Ne nudi samo rajskih otoških plaž, zaradi katerih se večina podaja tja, ampak na celini opozarja tudi na zelo pestro zgodovino, gore, lepo pokrajino in še mnogo stvari.
Mateja in Ivana Mazgan

Komentirajte!

Kateri grški otok in katera znamenitost je vam najbolj všeč in zakaj? Imate raje uživanje na lepih plažah ali si ogledate tudi kako znamenitost, ko ste na dopustu v Grčiji?