1.november je dan, ki ga v Sloveniji in marsikje drugod po svetu poznamo kot dan spomina na mrtve oz. dan vseh svetih. V Sloveniji je to dan žalovanja, ko se svojci spomnimo vseh umrlih in se množično odpravimo na pokopališča oz. grobove bližnjih. Precej drugače pa te praznike praznujejo v Mehiki, kjer je v ospredju veselje.
1. in 2. november
Praznovanje dneva mrtvih v mehiški kulturi sega vse do časa Aztekov in mnogi še vedno verjamejo, da duhovi oz. duše pokojnih na ta dan obiščejo svoje ljubljene. Praznik v Mehiki obhajajo dva dni. 1. novembra je dan vseh svetih (Dia de Todos los Santos), 2. novembra pa dan mrtvih (Dia de los Muertos).
Praznovanja, sprevodi in druženja v družinskem krogu
V mehiških domovih na predvečer praznika okrasijo grobove in pokojnim postavijo oltarje s fotografijami, svečami in kakšnimi drugimi predmeti, ki so jih umrli imeli radi, vključno s pokojnikovo najljubšo hrano in pijačo.
1.novembra po vaseh in mestih prirejajo živahne sprevode s plesom in glasbo, ne sme pa manjkati niti raznovrstne hrane in pijače. V sprevodih najdete pisana oblačila, najrazličnejše maske ter okostnjake in lobanje, ki predstavljajo Smrt.
2.novembra se zberejo v družinskem krogu, kjer se ob hrani in pijači spominjajo in veselijo življenja pokojnih. V sproščenem vzdušju si izmišljujejo in si pripovedujejo anekdote iz življenja umrlih. Tradicionalno ob koncu večera pospravijo pripravljen oltar in pojedo sladki kruh, ki ga imenujejo kruh mrtvih. Ob tem prazniku pa so tradicionalne tudi marcipanove lobanje.
Preplet tradicij
Praznik je preplet krščanstva in predkolumbovske tradicije starih civilizacij. V dandanašnjih praznovanjih se Mehičani spominjajo pokojnih in slavijo življenje, kar je ostanek azteškega praznovanja boginje smrti. Azteki so mesec dni posvetili čaščenju boginje smrti Mictecacihuatl, ki danes predstavlja Smrt.
Mehičani si pogosto vtetovirajo imena pokojnih, njihove podobe ali njihove obraze, saj so prepričani, da jim amuleti njihovih umrlih sorodnikov prinašajo srečo.
