Papeži niso prebivali le v Vatikanu. V zgodovini katoliške cerkve so številne papeške rezidence igrale pomembno vlogo pri vodenju Cerkve, diplomaciji, pa tudi vsakodnevnem življenju papežev. Danes te nekdanje ali še vedno aktivne rezidence ponujajo obiskovalcem vpogled v zgodovino, arhitekturo in umetnost ter pogosto tudi nepozabno razgledno točko ali vrtove, ki osupnejo z lepoto. Tukaj je pet najimpresivnejših papeških rezidenc, ki jih lahko obiščete kot turisti – ne glede na veroizpoved.
#1: Apostolska palača, Vatikan – Srce papeštva
Najbolj znana papeška rezidenca je brez dvoma Apostolska palača v Vatikanu. To je uradni sedež papeža, ki vključuje stanovanja, papeško knjižnico, urade in znamenito Sikstinsko kapelo. Čeprav papeževa osebna stanovanja niso odprta za javnost, si obiskovalci lahko ogledajo pomembne dele palače v sklopu Vatikanskih muzejev – od Rafaelovih sob do soban, kjer potekajo pomembni sestanki. Obisk Apostolske palače je doživetje svetovne zgodovine, umetnosti in duhovnosti.
#2: Castel Gandolfo – Poletno papeško zatočišče
Le 25 kilometrov iz Rima, ob Albanskem jezeru, leži čudovita poletna rezidenca papežev – Castel Gandolfo. Ta baročni kompleks je bil stoletja zasebno papeško zatočišče, ki je omogočalo oddih od vročine in vrveža Rima. Leta 2016 je papež Frančišek rezidenco odprl za javnost. Danes lahko obiskovalci občudujejo Papeško palačo, Zgodovinski muzej papežev, apartmaje in predvsem osupljive vrtove Barberini, ki se razprostirajo na območju antične rimske vile. Castel Gandolfo ponuja redko priložnost, da dobesedno »vstopimo v življenje papežev«.
#3: Lateranska palača, Rim – »Mati vseh cerkva«
Lateranska palača, ki se nahaja v Rimu ob Baziliki svetega Janeza Lateranskega, je bila papeška rezidenca vse od 4. stoletja do 14. stoletja, ko se je papeštvo preselilo v Avignon. Gre za eno najstarejših uradnih rezidenc papežev. Danes si lahko obiskovalci ogledajo notranjost palače, ki vključuje razkošne dvorane, stopnišča in umetnine. Posebna znamenitost so t. i. Svete stopnice (Scala Santa) – po tradiciji naj bi to bile stopnice, po katerih je hodil Jezus, in jih je cesarica Helena prenesla iz Jeruzalema.
#4: Papeška palača v Avignonu, Francija – Zgodovina izgnanstva
V 14. stoletju je bil zaradi političnih razmer sedež papeža za skoraj 70 let preseljen iz Rima v francoski Avignon. Papeška palača v Avignonu (Palais des Papes) je ena največjih gotskih zgradb v Evropi in simbol enega najbolj nenavadnih obdobij v zgodovini Cerkve – t. i. avignonskega suženjstva. Kompleks je odprt za javnost in obiskovalcem ponuja vpogled v življenje papežev tistega časa, od kapel do papeške dvorane in soban. V palači potekajo tudi številni kulturni dogodki, vključno z znanim Avignonskim festivalom.
#5: Quirinalska palača, Rim – Papeži, kralji, predsedniki
Na rimskem griču Quirinal stoji ena najpomembnejših palač v Italiji – Quirinalska palača. Od 16. stoletja do leta 1870 je služila kot poletna rezidenca papežev, pozneje kot kraljeva palača, danes pa je uradna rezidenca predsednika Italije. Kljub temu pa palača še vedno ohranja sledi papeške zgodovine. Možno je organizirano vodenje skozi razkošne dvorane, tapiserije, vrtove in arhivske prostore, kjer se vidi vpliv različnih obdobij – vključno s papeško arhitekturo in umetnostjo.
