Andora – še vedno nakupovalni paradiž in davčna oaza?

Andore se v Evropi še vedno drži sloves nakupovalnega paradiža. Tako zaradi pestre izbire kot tudi zaradi brezcarinskega statusa, ki omogoča trgovcem konkurenčno ponudbo, še posebno v primerjavi s sosednjima državama. Če že nakupi niso uspešni, se mnogi odpravijo v malo državico vsaj na izlet ter spotoma natočijo še cenejše gorivo. Ravno tako kot številne trgovine, so privlačne tudi naravne lepote in že samo dejstvo, da se je na zemljevidu Evrope uspela ohraniti ena izmed najmanjših in najstarejših držav na svetu.

Andora leži sredi vzhodnega dela Pirenejev. Obsega 468 km2 gorate pokrajine, ki že stoletja predstavlja naravno in politično mejo med Španijo in Francijo. V ozkih dolinah živi nekaj več kot 80.000 prebivalcev, med katerimi je dobrih štirideset odstotkov Kataloncev, nekaj več je Špancev, preostali pa so večinoma Portugalci in Francozi. Kljub težkim življenskim razmeram sredi težko prehodnega gorovja domačini dobro živijo predvsem na račun trgovanja, turizma in bančništva. Poleg tega država predstavlja davčno oazo za številna evropska podjetja, ki imajo uradno tu svoj sedež, poslovanje pa se odvija drugod.

Pogled v preteklost – nastanek kot zahvala Karla Velikega prebivalcem gorskih dolin

Andora je samostojna že od leta 1278, ko je bila ustanovljena kot kneževina. Menda dolguje svoj nastanek frankovskemu kralju Karlu Velikemu. Tako naj bi se zahvalil prebivalcem negostoljubnih gorskih dolin za pomoč, ki so mu jo nudili med spopadi z Arabci. Bolj zanesljivi podatki o nastanku Andore se navezujejo na posvetitev katedrale Seu d’Urgell leta 839, ko je bilo že zabeleženo, da ozemlje današnje države pripada urgelskemu grofu.

Andora se je po drugi svetovni vojni kljub gospodarskemu razvoju zelo počasi spreminjala. Leta 1981 je Vrhovni svet dolin sprejel prvo ustavo, ki je uzakonila ustanovitev vlade. Dvanajst let kasneje pa je bila sprejeta nova ustava, s katero so Andorčani dobili neposredno izvoljen parlament in popolno suverenost tudi v zunanji politiki. Hkrati so omejili pristojnosti soknezov, ki pa sta preko svojih predstavnikov ostala voditelja države, medtem ko je prešla izvršilna oblast na ministrskega predsednika.

Andora predstavlja nekakšen prehodni pas med Francijo in Španijo, za članstvo v Evropski uniji pa se zaenkrat še niso odločili. Andora je edina država, v kateri je uradni jezik katalonščina. Toda večini domačinov tudi španščina in francoščina ne zvenita prav nič tuje.  Pred uvedbo evra sta bili v veljavi nacionalni valuti sosednjih držav, pezeta in francoski frank. Zanimivo je, da so bile prav zato andorske znamke zanimiva numizmatična posebnost, saj sta jih poštni upravi izdajali v dveh valutah.

Picture
Glavno mesto leži v ozki dolini ob reki Valira.
Picture
Upravno središče Casa de la Vall.

Od hribovskih kmetov in kozjih pastirjev do bankirjev in trgovcev

Prebivalci Andore so bili nekdaj revni hribovski kmetje in kozji pastirji, vse dokler niso začeli gojiti tobaka in ga tihotapiti v sosednji državi. To so počeli s tihim privoljenjem škofa, ki je menda v ta namen izdajal posebne dovolilnice. Tihotapljenje tobaka pa najbrž ni bil razlog za sorazmerno pozno cestno povezavo Andore s svetom. Cesto so dogradili šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Andora se je začela na račun blage davčne zakonodaje hitro razvijati po drugi svetovni vojni. Predvsem je zacvetelo bančništvo in trgovina. Še danes pomeni nakupovalni turizem najpomembnejši del prihodkov države. K sreči, saj so strme gorske doline skoraj brez rudnih bogastev, skope njive in pašniki pa ne omogočajo razvoja kmetijstva. Med pridelki je še vedno najbolj cenjen tobak. V Andori je le malo industrije in še ta v skupnem prihodku države skorajda ni omembe vredna. Edini večji zaslužek prinašajo le hidroelektrarne, ki zagotavljajo dovolj električne energije za lastne potrebe, precej pa je tudi izvozijo v Španijo. Tako je država razmeroma malo onesnažena, kar je skupaj z gorskim zrakom in dobro razvitim zdravstvom zagotovilo za eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu. V povprečju prebivalci goratih dolin dočakajo več kot osemdeset let!

Picture
Mirnejši trenutki na andorskih cestah.
Picture
Pozornost vzbuja tudi stara kapela ob parlamentu.

Narava vabi smučarje, pohodnike, plezalce …

Andoro skoraj z vseh strani obkroža na desetine dvotisočakov. Tako kot pozimi zaradi smučanja, se tudi poleti mnogo domačinov in turistov poda v gore. V osrčju Pirenejev vsekakor pridejo na svoj račun. Nad hojo po gorskih poteh se navdušujejo tako enodnevni izletniki kot tudi tisti na daljših gorskih turah. Slednji si lahko oddahnejo in prenočijo tudi v katerem izmed številnih gorskih zavetišč, če jih ne mika udobje planinskih postojank ali hotelov v dolinah. Gorske ceste omogočajo hiter in lahkoten vzpon tik nad gozdno mejo ozkih dolin, od koder se odpirajo številne možnosti za vzpone na nekaj ur hoda oddaljene vrhove. Privlačnost visokogorskih dolin so tudi številna ledeniška jezera, med katerimi so nekatera zelo lahko dostopna. Eno izmed najprijetnejših izhodišč za ljubitelje planin je vasica Arinsal v bližini smučišč, ki leži na višini 1500 metrov. Od tod se je mogoče v dobrih petih urah povzpeti tudi na najvišjo andorsko goro Coma Pedrosa (2942 m).
Picture
Andoro krasijo tudi številna jezera. Sneg v najvišjih predelih pa ponekod ostane do …
Picture
pozne pomladi.

Najvišje ležeča evropska prestolnica, na tisoče trgovin, več milijonov nakupovalcev …

Andoro zaznamujeta dve večji dolini, ki se razcepita prav v prestolnici države, Andori la Velli. Večja izmed dolin je hkrati tudi glavna prometnica, ki vodi v Španijo oz. na drugi strani v Francijo. Andora la Vella je seveda največji kraj v državi (22.000 prebivalcev) in obenem velja za najvišje ležečo evropsko prestolnico ( 1029 metrov n.v.). V mestu se nahaja večina trgovin, tu imajo sedež vladne in administrativne institucije, pa tudi večji del skromne industrije si je našel prostor v tem najširšem delu doline reke Valira. Mesto je hkrati tudi zelo prometno cestno vozlišče, saj je potrebno potovati skozi prestolnico, če želite priti z enega na drugi konec države. Zametki današnjega mesta so se začeli z majhno vasjo, katere tradicionalno grajene kamnite hiše danes predstavljajo stari, najzanimivejši del mesta. Tu se med nizkimi hišami prepletajo ozke ceste, trgovine v spodnjih nadstropjih pa se še vedno ponašajo s šarmom starega in večinoma ponujajo blago, ki je namenjeno lokalnim kupcem. Pozornost v glavnem mestu vzbuja tudi miniaturen trg s staro, zgrbljeno cerkvico ter tu in tam iz kamna zgrajena hiša, le nekaj korakov stran od najmodernejših zgradb. Ena izmed najbolj zanimivih stavb v mestu je nekdanje upravno središče s sedežem vlade – Casa de la Vall (Hiša doline). Mogočna stavba se postavlja z dva metra širokimi zidovi in stolpičem. Že na prvi pogled je očitna njena obrambna vloga, saj je bila zgrajena konec nemirnega šestnajstega stoletja. Danes je v njej urejen tudi muzej.

Andorčani menda prav tako radi vidijo turiste odhajati kot prihajati. Pomembno je le, da potrošijo pri njih čimveč denarja. Trgovine so večinoma odprte prav vse dni v letu, tudi ob nedeljah. Le štiri najbolj praznično obarvane dni so trgovine zaprte. Tako ni čudno, da je prav vsak dan na ulicah polno nakupovalcev. Letno Andoro obišče več kot deset milijonov turistov. Na voljo imajo vsaj štiri tisoč trgovin, med katerimi prevladujejo majhne družinske prodajalne. Naprodaj so predvsem alkoholne pijače, cigareti, parfumi,  zlatnina, tehnični predmeti in oblačila najbolj priznanih svetovnih znamk. Pri nakupih v Andori pa velja biti previden. Izbira je res precejšnja in cene na prvi pogled ugodne. Toda edina stvar, ki je zanesljivo cenejša kot v sosednjih državah, je gorivo. Za ostalo, še posebno za tehnične predmete, je potrebno razmere na trgu poznati že precej bolje. Poleg tega so se trgovci ob večjih nakupih pripravljeni pogajati za ceno.

Vse je podrejeno nakupom.
V mestu vsak kotiček izkoristijo za moderne gradnje.

Preprosta tradicionalna kuhinja, zasedena parkirišča …

V mestu je seveda poskrbljeno tudi za oddih ob jedači in pijači. Velja poizkusiti kaj domačega, čeprav je tradicionalna andorska kuhinja dokaj preprosta. Zelo priljubljena je svinjina, na jedilniku so pogoste postrvi iz čistih okoliških rek in raznovrstne gobje jedi. Ne smete pozabiti tudi na sire, med katerimi je eden najbolj zanimivih pikanten sir “formatge de tupi”. Mlad sir z dodanim janeževim likerjem in česnom pogosto ponujajo v majhnih lončenih posodah.

Med tednom v dopoldanskih urah na cestah, ki vodijo v Andoro, ni pretirane gneče. Popoldne in ob koncih tedna pa so pogosti zastoji. K sreči ni več tako hudo, kot je bilo pred leti, saj poteka prestop meje skoraj brez kontrole, ceste pa so precej bolj sodobne. Kljub temu da v majhni deželi, stisnjeni v ozke doline, ni dovolj prostora za avtocesto še manj pa za velika parkirišča. Slednjih je sicer kar nekaj, vendar so praviloma majhna in precej zasedena že v zgodnjih dopoldanskih urah. K sreči vsaj pri zaračunavanju parkirnine ne pretiravajo. Cestna povezava s Španijo je speljana skozi ozko dolino, na francosko stran pa se povzpne preko 2407 metrov visokega prelaza Port d’Envalira. Hitrejšo in pozimi bolj zanesljivo povezavo pa od leta 2002 omogoča bližnji predor.

Picture
Kupce seveda privabljajo tudi z raznimi razprodajami.
Picture
V Francijo poleg novejšega tunela vodi tudi ovinkasta cesta preko visokogorskega prelaza Port d’Envalira (2407m).

Piše: Igor Fabjan
if-poti.blogspot.com
napotki.blogspot.com

Komentirajte…

Kako vam je všeč ta majhna gorata dežela? Ste jo že obiskali? Si jo želite obiskati zaradi nakupovanja ali naravnih lepot?