Bralka revije Potnik.si Mojca Jan, nam je poslala zanimiv prispevek o njihovem izletu na Blatnem jezeru, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Ko je sin komaj dopolnil 5 mesecev, nisva več zdržala doma, odločila sem se, da moramo malo spremeniti okolico. Kam? Slovensko primorje naju ni vleklo, hrvaško tudi ne,…. mogoče Balaton? Hevreka! Imamo ga tik pred nosom, od nas imamo manj kot uro dlje kot do našega morja, poceni, lepo, …
Blatno jezero (po madžarsko Balaton) je za Madžare tisto, kar je jadranska obala za Slovence. Ni sicer morje in res je blatno, pa vendar vsako poletje privabi deset tisoče madžarskih, nemških in avstrijskih turistov, željnih vode in zabave. Cene so zmerne, ponudba raznovrstnih aktivnosti obsežna, in če dodamo še nekaj kulturnozgodovinskih znamenitosti, imamo izvrstno alternativo za poletni izlet.
Siofok
Tukaj mi je bil zelo všeč sistem turizma, ki pri nas verjetno ni mogoč. Skoraj vsaka hiša (nekatere že bolj spominjajo na utice) se je dajala v najem ali vsaj izkoristila za kako drugo stvar, namenjeno turistom. Vsi zaposlelni so bili prijazni, ne glede na to, da so morali delati v nedeljo, da si samo ogledoval in nič kupil in si v restavraciji naročil samo vodo … Naša soba je bila bolj stara in majhna. Če smo dali voziček v sobo, se vrata niso mogla zapreti ali pa smo morala plezati preko njega, da smo prišli v kopalnico. V sobi je bila televizija (ona majhna, a je nismo preizkusili), brezplačen internet, mizica s stolčki (ki sva jih premaknila v kot, da smo postavili sinovo prenosno posteljico), tuš… Drugače je bila soba super, higienična, vsak dan so odnašali smeti in jo čistili, prav tako pa so tudi dnevno menjavali brisače.
Ko sem potem brala mnenja uporabnikov, so se razlikovala. A če nisi preveč zahteven, če veš, da ne boš v sobi preživel celih dni, če si znaš dopust popestriti še drugače kot z gledanjem televizije, potem ni problema. Na sliki lahko vidite primer hiše, v kateri je v spodnjem nadstropju gostilnica in trgovina, zgoraj pa so apartmaji, ki jih lahko najameš.
Veszprem
še parkirani avtomobili.
Balaton
Za zadnji dan sva sklenila, da bomo šli malo raziskovat okolico hotela in popoldne tudi na plažo. Zajtrkovali smo kar v naravi, v manjšem ‘parku’. Park se imenujejo tri klopce okrog nekega vodnjaka, v katerem so sedaj samo smeti. Lahko bi zasadili vsaj kake rastline. Verjetno je tukaj razlika v hotelskih zvezdicah in v urejenosti okolja, saj je v bližini boljših hotelov tudi okolica urejena. Po kosilu in pripravah smo odšli na plažo. Tisti dan je bila bolj polna, čeprav se je videlo, da še ni glavna sezona. Tudi čolnov za poganjanje je bilo več. Razgrnili smo odejo, napihnili svoj čoln. Šla sva najprej posamično plavat in nato je sledilo prvo sinovo kopanje v jezeru. Obvezno je bilo pospremljeno s fotoaparatom, da ne bi zamudili kakega giba. Ko se tako nastavljamo in predajamo fotografiranju, da bi nastalo kaj zanimivega za sorodnike in prijatelje, začne močno pihati.
Pogledam okoli sebe in nikogar ni več na plaži. Ups, hitro iz vode. Prihaja nevihta. Ni nam uspelo, ni nam uspelo ničesar spakirati. Sina sva zavila v brisačo in anorak (ki je videti kot velika vrečka), da je bil zaščiten, midva vsa mokra tekla v prvo oblačilnico, kjer sva hitro ugotovila, da je absolutno premajhna za dva. Pa še polno razpok ima, in ko zapiha, nimaš zavetja. Odločila sva se, da bo potrebno v tem nalivu teči do hotela. Verjetno smo bili zanimivi. Peter je imel večino stvari naloženih na vozičku in ramenih, jaz pa v rokah “brisačo, zavito v vrečko” (le kdo bi v tisti gmoti našel otroka). Sin je seveda vse z začudenjem opazoval in si verjetno mislil: ” So nori ti odrasli.” 🙂
Zaradi bližajoče se nevihte smo ostali na plaži skoraj sami.
Ko smo se uredili, se je nevihta polegla, da smo lahko šli še na večerni sprehod. Bil je super in zanimiv dan. Naslednji dan smo odšli domov. Kaj kmalu se bomo vrnili in pregledali še drugo stran jezera, ki je baje čisto drugačna.
Piše: Mojca Jan