Blatno jezero

Bralka revije Potnik.si  Mojca Jan, nam je poslala zanimiv prispevek o njihovem izletu na Blatnem jezeru, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.

Ko je sin komaj dopolnil 5 mesecev, nisva več zdržala doma, odločila sem se, da moramo malo spremeniti okolico. Kam? Slovensko primorje naju ni vleklo, hrvaško tudi ne,…. mogoče Balaton? Hevreka! Imamo ga tik pred nosom, od nas imamo manj kot uro dlje kot do našega morja, poceni, lepo,  …

Blatno jezero (po madžarsko Balaton) je za Madžare tisto, kar je jadranska obala za Slovence. Ni sicer morje in res je blatno, pa vendar vsako poletje privabi deset tisoče madžarskih, nemških in avstrijskih turistov, željnih vode in zabave. Cene so zmerne, ponudba raznovrstnih aktivnosti obsežna, in če dodamo še nekaj kulturnozgodovinskih znamenitosti, imamo izvrstno alternativo za poletni izlet.

Siofok

Prenočitev smo si našli v Siofoku, enem najbolj turističnih mest na Balatonu. Pravijo, da je to mesto namenjeno predvsem zabavi. Na nobeno zabavo nismo ‘naleteli’, čeprav smo bili v hostlu. Morda tudi, ker nismo bili sredi sezone. Siofok mi je všeč. Lepi dolgi sprehodi, vsaka hiša drugačna, od najbolj propadajočih s travo višjo kot jaz, do modernih, za katere imaš občutek, da so jo pravkar postavili in ‘spolirali’ za razstavo.
Na zemljevidu označena naša destinacija- mesto Siofok.
Pogled na Blatno jezero, ki res daje vtis morja (“Madžarsko morje”).

Tukaj mi je bil zelo všeč sistem turizma, ki pri nas verjetno ni mogoč. Skoraj vsaka hiša (nekatere že bolj spominjajo na utice) se je dajala v najem ali vsaj izkoristila za kako drugo stvar, namenjeno turistom. Vsi zaposlelni so bili prijazni, ne glede na to, da so morali delati v nedeljo, da si samo ogledoval in nič kupil in si v restavraciji naročil samo vodo … Naša soba je bila bolj stara in majhna. Če smo dali voziček v sobo, se vrata niso mogla zapreti ali pa smo morala plezati preko njega, da smo prišli v kopalnico. V sobi je bila televizija (ona majhna, a je nismo preizkusili), brezplačen internet, mizica s stolčki (ki sva jih premaknila v kot, da smo postavili sinovo prenosno posteljico), tuš… Drugače je bila soba super, higienična, vsak dan so odnašali smeti in jo čistili, prav tako pa so tudi dnevno menjavali brisače.
Ko sem potem brala mnenja uporabnikov, so se razlikovala. A če nisi preveč zahteven, če veš, da ne boš v sobi preživel celih dni, če si znaš dopust popestriti še drugače kot z gledanjem televizije, potem ni problema.  Na sliki lahko vidite primer hiše, v kateri je v spodnjem nadstropju gostilnica in trgovina, zgoraj pa so  apartmaji, ki jih lahko najameš.

Veszprem

Takoj naslednji dan smo šli na obisk Veszprema, mesta, ki je cca. 15 km oddaljeno od Blatnega jezera. To mesto se še danes imenuje mesto kraljic, saj so tukaj kronali skoraj vse madžarske kraljice (Gisela,…). Mesto je bilo zanimivo, ampak z vozičkom so bile stvari zelo težko dostopne. Pločnik je bil širok ravno za eno osebo in na njem, kot pri nas,
še  parkirani avtomobili.
Znamenita grajska vrata na levi sliki ter katedrala na desni.
Obiskali smo še njihov živalski vrt. Imajo zelo zanimive živali. In tudi vse zelo lepo urejeno. Ker smo bili tam sredi tedna, ni bilo mogoče najti hrane ali pijače za obiskovalce. In tudi dostopnost za otroške vozičke ali invalide je bila marsikje nemogoča. Kar se mi zdi škoda, saj naj bi bil živalski vrt še posebej namenjen le tem (otrokom). Vstopnico je potrebno hraniti do konca, saj se čisto na koncu (hevreka, tudi hrana je bila tam) gre še v savano. Tam imajo šimpanze, kamele, nosoroge,
Nekaj utrinkov iz živalskega vrta.

Balaton

Za zadnji dan sva sklenila, da bomo šli malo raziskovat okolico hotela in popoldne tudi na plažo. Zajtrkovali smo kar v naravi, v manjšem ‘parku’. Park se imenujejo tri klopce okrog nekega vodnjaka, v katerem so sedaj samo smeti. Lahko bi zasadili vsaj kake rastline. Verjetno je tukaj razlika v hotelskih zvezdicah in v urejenosti okolja, saj je v bližini boljših hotelov tudi okolica urejena. Po kosilu in pripravah smo odšli na plažo. Tisti dan je bila bolj polna, čeprav se je videlo, da še ni glavna sezona. Tudi čolnov za poganjanje je bilo več. Razgrnili smo odejo, napihnili svoj čoln. Šla sva najprej posamično plavat in nato je sledilo prvo sinovo kopanje v jezeru. Obvezno je bilo pospremljeno s fotoaparatom, da ne bi zamudili kakega giba. Ko se tako nastavljamo in predajamo fotografiranju, da bi nastalo kaj zanimivega za sorodnike in prijatelje, začne močno pihati.

Plaža ob Blatnem jezeru …
… ter zelo priljubljeni “pedolini”.

Pogledam okoli sebe in nikogar ni več na plaži. Ups, hitro iz vode. Prihaja nevihta. Ni nam uspelo, ni nam uspelo ničesar spakirati. Sina sva zavila v brisačo in anorak (ki je videti kot velika vrečka), da je bil zaščiten, midva vsa mokra tekla v prvo oblačilnico, kjer sva hitro ugotovila, da je absolutno premajhna za dva. Pa še polno razpok ima, in ko zapiha, nimaš zavetja. Odločila sva se, da bo potrebno v tem nalivu teči do hotela. Verjetno smo bili zanimivi. Peter je imel večino stvari naloženih na vozičku  in ramenih, jaz pa v rokah “brisačo, zavito v vrečko” (le kdo bi v tisti gmoti našel otroka). Sin je seveda vse z začudenjem opazoval in si verjetno mislil: ” So nori ti odrasli.” 🙂

Zaradi bližajoče se nevihte smo ostali na plaži skoraj sami.

Ko smo se uredili, se je nevihta polegla, da smo lahko šli še na večerni sprehod. Bil je super in zanimiv dan. Naslednji dan smo odšli domov. Kaj kmalu se bomo vrnili in pregledali še drugo stran jezera, ki je baje čisto drugačna.

Piše: Mojca Jan

Komentirajte!

Vpišite komentar in delite svoje mnenje z drugimi bralci. Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni s svojim Facebook računom.