Letos avgusta smo se odpravile na enega izmed več 1.000 grških otokov, ki bi ga zlahka zamenjali za Havaje ali Karibe. Kefalonija je polna rajskih plaž, skritih kotičkov in zanimive arhitekture, doživetje pa dopolnijo še prijazni ljudje in dobra hrana. Ker smo se na Kefalonijo odpravile sredi avgusta, smo naletele na najvišje temperature v letu. Večino časa smo imeli okoli 35 stopinj Celzija ter sončno brez oblačka.
Mestece Skala
Z letališča nas je kombi odpeljal do našega hotela Tara Beach na jugovzhodnem delu otoka. Hotel se nahaja v manjšem mestecu Skala, kjer najdemo tudi eno izmed najlepših in najmirnejših plaž na otoku. Celotna Kefalonija meri okrog 786 km². In čeprav si otoka zaradi velikosti nismo uspele ogledati v celoti, je bilo naše potovanje polno zanimivosti.
Prvi dan smo raziskovale okolico hotela in se odpravile na bližnjo plažo. Na vsakem koraku so nas spremljale številne mestne mačke. Bolj proti večeru pa smo se podale še v ulico z restavracijami in si privoščile nekaj tipičnih grških jedi. Najbolj v spominu sta nam ostala gyros in souvlaki.
Jama Melissani
Drugi dan smo se z najetim avtom že zgodaj zjutraj podale na pot. Naša prva postojanka je bila jama Melissani, ki je daleč največja znamenitost na otoku. Nastala je v letu 1953, ko se je apnenčasta skalna podlaga zrušila in razkrila podzemno jezero. Voda turkizno zelene barve pokriva celotno jamsko dno, visoko zgoraj pa je ostala večja lepo izoblikovana odprtina, skozi katero, če je sončno, okoli poldneva pokukajo sončni žarki.
Da bi ujele najlepše trenutke dneva, smo se v jamo odpravile točno takrat, torej okoli 12. ure. Še z nekaj turisti smo sedle v čolniček, ki nas je 15 minut peljal po jezeru, zraven pa nas je kapitan zabaval ter opisoval jamsko zgodovino in posebnosti. Med drugim je omenil, da je jama znana tudi po svoji vlogi v grški mitologiji; bila je namreč jama vodnih vil ali nimf.
Plaža Myrtos
Tretji dan smo se z avtom odpravile do najlepše plaže na otoku po imenu Myrtos, ki je dolga približno 700 metrov. Pogled nanjo z razgledne točke je res čudovit, vendar je zaradi gneče pogosto težko dobiti ležalnik.
Po počitku na plaži smo se odpravile do slikovitega ribiškega mesteca Fiskardo. V zalivu, ki ga pogosto obiskujejo jahte in jadrnice svetovno znanih osebnosti, smo si vzele nekaj časa za raziskovanje, potem pa smo se odpravile na večerjo v lokalno taverno.
Samostan svetega Gerasima
Četrti dan smo se morale zbuditi že zelo zgodaj, ker smo se odločile, da bomo obiskale samostan svetega Gerasima. Zdajšnji samostan je zgrajen na mestu starega iz leta 1200 v bližini vasi Fragata. Posvečen je svetemu Gerasimu, ki je zavetnik Kefalonije in se je tam naselil leta 1560. Ko je bil še živ, je samostan prenovil in ga posvetil Devici Mariji. Umrl je leta 1579 in njegovi posmrtni ostanki so še danes shranjeni v srebrni posodi v samostanu.
Ko smo prispele, nas je v trenutku presenetila veličina samostana. Je izredno masiven in visok ter bogato okrašen z oboki; zgrajen je v obliki kupole. Presenetilo nas je tudi število ljudi, zbranih v procesiji. Kot smo kmalu ugotovile, smo za svoj obisk izbrale enega izmed najpomembnejših dni na Kefaloniji, pravi otoški praznik. 16. avgust je namreč dan, ko se župani, duhovniki, škofje in še mnogi drugi prebivalci zberejo na posebni prireditvi čaščenja svetega Gerasima. Med osrednjim dogodkom iz samostana odnesejo njegovo mumijo, ki potem kroži med ljudmi. Prebivalci verjamejo, da svetnikovi ostanki nanje delujejo zdravilno. V procesiji jo nato odnesejo nazaj na njeno stalno mesto. Dogodek je zelo zanimiv in hkrati neobičajen.
Kasneje tistega dne smo se odpravile še do svetilnika Svetega Teodorja. Tudi ta je nekaj posebnega, saj ni kot navaden rdeče-bel svetilnik iz filma, ampak je videti kot prava arhitekturna umetnina.
Itaka – Odisejev Otok
Peti dan se nam je zdel kot eden izmed najdaljših. Že okoli 8. ure zjutraj nas je pobrala ladjica, s katero smo se odpeljale na sosednji otok Itako. Itaka je znana kot Odisejev otok, kar nam potrjujejo Homerjevi zapisi. Odisej je namreč glavni junak Homerjeve Odiseje in heroj Trojanske vojne. Danes na Itaki stoji njegov kip, ki zre v daljave, in nas na ta način spominja na njegovo dolgo popotovanje.
Po ogledu glavnega mesta Itake z imenom Vathi smo se z ladjico odpeljali še do treh rajskih plaž, na katerih smo se lahko sončili ali pa na hitro osvežili v kristalno čisti morski vodi. Na otoku smo imeli tudi nekaj časa za kosilo in nakupovanje ter občudovanje kraja, na katerem se počutiš, kot da bi šel nazaj v Homerjev čas.
Čas za sprostitev
Šesti in sedmi dan sta bila namenjena le še uživanju. Večino časa smo preživele na plaži, ob bazenu in vsaka ob svoji dobri knjigi. Seveda smo se pripravljale tudi že na odhod, a nas je misel na to kar malo užalostila.
Na srečo smo počitnice izkoristile res maksimalno, videle smo mnogo novega in zanimivega. Verjetno bi se na Kefalonijo vse z veseljem še kdaj vrnile. Prav neverjetno je, kako v tako kratkem času lahko doživiš tako mnogo lepih stvari, zgodb in trenutkov.
Avtorici potopisa: Brina in Jerneja Kimovec
