Govornica Marija Kozin je imela izredno rada kolesarjenje, zato se je nekega dne odločila in si postavila večji izziv – s kolesom do Pekinga.
Štirje veliki P-ji na poti do zmage
Marija Kozin je izpostavila štiri pomembna dejstva, ki so jo spremljala pred potovanjem, med njim in po njem. Tem dejstvom pravi štirje P-ji in to so potencial, pain, patience in promise (potencial, bolečina, potrpežljivost in obljuba). Pravi, da potencial nastane takrat, ko združimo upanje in sanje, pri bolečini – tako fizični kot psihični – gremo vedno naprej, pri potrpežljivosti gremo še dlje kot pri bolečini in pri obljubi govornica nikoli ne ve, kaj ji bo določena izkušnja prinesla.
Irančani so ji pokazali največ človečnosti
Leta 2006 je govornica delala v eni izmed večjih industrij v Sloveniji in se je na nedeljo na lepem odločila, da bo svoje enosobno stanovanje zamenjala za šotor, ki je postal njena kuhinja, kopalnica in spalnica v enem. Ko se je podala na pot, je imela samo dve pravili, in sicer, da bo letela, ko bo krizno stanje, ali pa bo šla na vlak, ko čisto zares ne bo mogla več naprej.
V prvem delu svojega potovanja je kolesarila od Škofje Loke do Bejinga, kjer je zamenjala kolo. Ko je hotela pot nadaljevati, je psihično še vedno bila dovolj močna za nadaljevanje poti, se pa s tem ni strinjalo njeno telo in kolena, kjer je morala kolo zamenjati z vlakom vse do Rusije, nato se je vrnila domov na operacijo in nato ponovno z letalom poletela do Šanghaja.
V tridesetih mesecih je govornica prekolesarila 32.000 km in obiskala 23 držav, doživela eno vojno v Gruziji, dva ugriza kače, dva napada, trikrat izgubila zavest zaradi preobremenjenosti, utrpela šest osjih pikov v eni minuti, devet šivov na čelu, popila 9 litrov vode na dan in povedala, da je 98% ljudi, s katerimi se je srečala, več kot odličnih. Govornica pravi, da je v medijih ogromno govora o nevarnosti v Iranu in tudi sama ni vedela, kaj lahko pričakuje na svoji poti, prejela pa je največ človečnosti ravno pri njih, saj so jo vzeli za svojo.
Nepričakovana vojna v Gruziji
Govornica se je ponovno vrnila v Bejing in nato jo je pot vodila domov v Slovenijo. Pot jo je vodila tudi skozi Gruzijo, tam se je odločila, da se bo malo ustavila. Lokalna televizija v Tbilisiju je tudi opravila intervju z njo in poročala o njenem potovanju, naslednje jutro pa je dobila sporočilo od domačih, da naj čim prej zapusti Gruzijo, saj se je v Gruziji začela vojna. Govornica je od domačinov prejela telefon, da bi lahko prejemala sporočila, kaj se dogaja v Gruziji, saj se je odločila, da bo pot vseeno nadaljevala s kolesom. Pot se je srečno končala.
Marija Kozin: Kakšne so meje do Pekinga s kolesom?
