V najmlajšo izmed jugoslovanskih republik sva se s punco Ivano odpravila z vlakom iz Beograda proti glavnemu mestu Črne gore. Podgorica je dobila današnjo vrnjeno ime šele leta 1992, ko so Črnogorci na referendumu soglasno odločili, da se mestu spremeni poimenovanje po bivšem predsedniku SFRJ, tako imenovanem Titogradu. Ker rada potujeva z vlakom in opazujeva deželo skozi okno vagona, sva se odločila za takšen način potovanja do črnogorske prestolnice.
Vlaki na relaciji Beograd – Podgorica – Bar odpeljejo z glavnega kolodvora vsak dan in cene vozovnic so zelo dostopne vsakomur. Za enosmerno vozovnico sva po osebi odštela vsak po 9 evrov, nazaj pa naju je stala vozovnica 16 evrov, kajti vračala sva se ponoči in sva se zato odločila, da raje vzameva spalnik. Vožnja traja na omenjeni relaciji v najkrajšem času okrog 10 ur, če vlak res nima zamude.
Krasen razgled skozi okno, potovanje popestrijo ljudje na vlaku
Samostan Ostrog – najpomembnejši romarski kraj, ki ga obišče več kot milijon ljudi
Naslednji dan sva se z avtobusom odpravila do kraja Bogatiči ter nato nadaljevala pot na štop do najbolj obiskanega in prepoznavnega samostana Ostrog. Gre za samostan srbske ortodoksne cerkve, vklesan v živo skalo Ostroške Grede. Zadeva je precej impresivna in do nje pelje precej dolga in ovinkasta cesta, polna klifov in prepadnih ovinkov. Nasproti pa seveda trume avtomobilov. Samostan Ostrog je osnoval Vasilije Jovanović, ki so ga imeli za zdravilca in čudodelnika, zato je bil razglašen za svetnika. Ostrog je najpomembnejši romarski kraj v Črni gori, kamor prihajajo verniki z vsega sveta. Mnogi naj bi odšli tudi ozdravljeni. Samostan je stičišče pravoslavne, katoliške in muslimanske veroizpovedi. Ljudje vseh religij in narodov iz celega sveta prihajajo v ta čudežni kraj. Letno obišče samostan več kot milijon ljudi.
Pri fotografiranju samostana sva spoznala gospoda Jovana, ki živi v Podgorici. Nesebično nama je ponudil brezplačen prevoz z njegovim avtomobilom. Poleg njega sta si delili prostor v avtomobilu njegova žena ter gospa Desanka – Desa. Izkazalo se je, da Desa govori tekoče slovenski jezik. Od leta 1975-1995 je živela v Ljubljani in jezik ohranja s pomočjo svojih prijateljev in znancev iz Slovenije in ima na našo deželo same lepe spomine. Druženje z njimi je bilo zelo zanimivo in prijetno. Gospa je bila zelo navdušena, da prihajam iz Slovenije, in nas je po prihodu v Podgorico povabila domov na torto. Zelo so nama popestrili in polepšali dan. Zaradi takšnih gostoljubnih ljudi se človek rad vrača.
Čudovita obala, Kotor, sv. Štefan, lepe peščene plaže …
Črna gora se ponaša s prečudovito obalo in obmorskimi mesti, zato je obisk obale obvezen za vsakega turista ali popotnika, kar sva tudi midva. Najlepši vtis na obali nama je pustilo mesto Kotor. Ogledala sva si to čudovito mesto ob Bokokotorskem zalivu, z lepimi mestnimi palačami, katedralo, ozkimi ulicami, majhnimi trgi, pomorskim muzejem in še marsičim. Prijateljica iz Srbije nama je svetovala, da se povzpneva na hrib, od koder je zelo lep razgled na mesto. Po slabi uri hoje po kamnitih stopnicah in bolečinah v nogah sva končno prispela do ostanka starega gradu. Pogled na Bokokotorski zaliv z vrha je res veličasten in trud je bil poplačan. Tukaj je zelo veliko turistov, saj se v Kotorju zasidrajo tiste največje križarke, ki potujejo po svetu.
Če ste že na črnogorski obali, ne smete izpustiti ogleda polotoka Sveti Štefan, ki se nahaja 9 kilometrov južneje od Budve. Žal ga lahko opazujete z obale, saj je polotok zakupljen več kot polovico leta vnaprej. Zakupil bi ga naj milijarder iz Rusije. Varnostnik, ki varuje vhod pred obalo Svetega Štefana, mi je dejal, da se cene nočitve na otoku na noč gibljejo od 900 pa vse do 5000 evrov. Sveti Štefan se po splošnem mnenju uvršča med najbolj znamenite hotelske objekte na svetu. To nekdanje ribiško naselje, ki je nastalo sredi 15. stoletja, je do danes ohranilo svoj nekdanji videz. Stare ribiške hiše, ki z zunanjo arhitekturno podobo spominjajo na srednji vek, so znotraj preurejene v moderne luksuzne apartmaje, hotelske sobe, trgovine, restavracije in kavarne. V okolici, na kopnem, tega edinstvenega turističnega objekta so v senci bujne vegetacije izredno lepe peščene plaže.
Prav tako sva nekaj dni najinega raziskovanja po obali namenila ogledu drugih obalnih mest, kot so: Novi Herceg, Tivat, Perast, Budva, Rafailoviči… Ker sva bila časovno omejena in sva že imela kupljeno povratno vozovnico v Beograd, sva se morala žal vrniti. Polna vtisov in spoznanj, novih znanstev, prijateljev sva se odločila, da se v bližnji prihodnosti vrneva. Ko potuješ po Balkanu, velikokrat ljudje rečejo: Što južnije, to tužnije! Midva lahko zatrdiva, da temu ni tako.
