Iščete idejo za enodnevni potep po Sloveniji? S fantom sva se odločila, da se podava do Begunj na Gorenjskem in raziščeva zanimivo okolico. Podala sva se na približno 8 kilometrov dolgo Lambergovo pot.
Karakteristike Lambergove poti
Lambergova pot je 8 kilometrov dolga krožna pohodniška pot. Za celotno pot sva porabila dobre 3 ure, vključno z vsemi postanki. Pot je lahka in je lahko čudovita ideja tudi za družinski potep. Večinoma je precej ravna, le v vmesnem delu je manjši vzpon po gozdnatem pobočju. Zanimiva bo ljubiteljem kulturnih in zgodovinskih znamenitostmi kot tudi vsem ljubiteljem narave.
Lambergova pot je imenovana po znameniti plemiški rodbini Lamberg, ki je bila več stoletij gospodar gradu Kamen, ki je tudi osrednja točka te poti.
Begunje na Gorenjskem
Najino pot sva začela v Begunjah na Gorenjskem pri turističnem centru. V bližini se nahaja več parkirišč, kjer sva lahko pustila avto in se nato peš odpravila po Lambergovi poti. Pri turističnem centru se nahaja več informacijskih tabel, na katerih sva si ogledala, kje vse naju bo pot ta dan še vodila. Tam najdete tudi informacije o drugih poteh, ki se vijejo tam okoli.
Celotna pot je označena s smerokazi in informacijskimi tablami, zato ni bojazni, da bi zašli. Takoj na začetku so naju smerokazi popeljali na manjši hribček, od koder se nama je odrl lep razgled na Begunje. Prva znamenitost ob poti je razgledni paviljon s kapelico sv. Jožefa, imenovan tudi Jožamurka. Oboje je delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je poleg omenjenega uredil tudi grajski vrt in senčnico Brezjanko.
Pot sva nadaljevala po poljskih poteh do rekreacijskega centra Krpin. Od tam širša pot vodi so Svetega Petra nad Begunjami, midva pa sva sledila smerokazom in zavila levo v gozd.
Arheološka najdišča
Po gozdnatem pobočju sva prispela do prvega od dveh arheoloških najdišč na tej poti. Arheološko najdišče Njivice je značilni tip železnodobne naselbine, t.i. gradišče. Tam so bili najdeni fragmenti keramike in živalskih kosti, v notranjosti pa so vidni sledovi temeljev stavb.
Drugo arheološko najdišče na poti je jama Zijalka, ki je verjetno služila kot človeško zatočišče že v času mlajše kamene dobe. Tam so našli uteži za statve in številne manjše koščke keramike, ki pričajo o prisotnosti človeka v času bronaste dobe.
Grad Kamen
Na poti do osrednje točke, gradu Kamen, sva se ustavila še ob Hudičevem gradiču, utrdbi brez vrat, ki je z zanimivo zgodbo povezan z gradom Kamen (Če vas zanima, katero, se tudi vi podajte na Lambergovo pot in izvedite sami.). Kmalu naju je za ovinkom pričakal pogled na grad Kamen.
Nekoč pomembna utrjena postojanka je danes bolj kot ne v ruševinah. Grad Kamen so na skalnem pomolu v ustju doline Drage v 12. stoletju dali zgraditi grofje Ontenburški, prvič pa je posredno omenjen leta 1145. Ko so Ortenburžani izumrli, so njihovo posest prevzeli grofje Celjski, nato pa je leta 1469 grad kupil Jurij Lamberg. Pod Lambergi je grad dosegel svoj največji obseg in slavo. V začetku 18. stoletja je grad dokončno izgubil svojo varovalno in obrambno funkcijo, zato so ga lastniki Lambergi opustili.
Dele gradu so uporabili za druge stavbe v Begunjah. Okna in vrata naj bi uporabili za obnovo graščine Katzenstein, opeko z njegove strehe pa so prenesli na župnijsko cerkev sv. Urha v Begunjah. Prav tako so del opreme iz opuščene grajske kapele sv. Valentina, prenesli v župnijsko cerkev v Begunjah.
Graščina Katzenstein
Od gradu naju je urejena pot vodila nazaj do Begunj na Gorenjskem. Tam sva si nato od zunaj ogledala še župnijsko cerkev sv. Urha ter za konec seveda graščino Katzenstein, ki danes služi kot Psihiatrična bolnišnica Begunje. Graščina Katzenstein, poznana tudi kot dvor Begunje, je bila zgrajena v 14. stoletju, danes pa je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
Kot je bilo že prej omenjeno, je grajski vrt uredil Jože Plečnik , na vrtu pa je urejeno tudi grobišče talcev in borcev druge svetovne vojne. Mimo vrta sva vrnila do najine začetne točke in tako zaključila najino pot.
Avtorica članka: Mirjam Kimovec
