Ste vedeli, da vsako leto 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov? Ta dan je razglašen za promocijo gozdov in ozaveščanje o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Geslo mednarodnega dneva gozdov za leto 2022 je Trajnostna proizvodnja in poraba gozdov.
Ozaveščanje o pomenu gozdov
Mednarodni dan gozdov praznujemo od leta 2012. Takrat je generalna skupščina Združenih narodov razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov, z namenom ozaveščanja in spodbujanja zavesti o vrednosti vseh vrst gozdov.
Vsako leto se države spodbuja, da organizirajo in sodelujejo v lokalnih, nacionalnih in mednarodnih dejavnostih, ki vključujejo gozdove in drevesa, kot so pobude za sajenje dreves.
Zelena pljuča sveta
Gozdovi so biotsko najbolj raznovrstni ekosistemi na kopnem, ki združuje živa bitja in življenjski prostor. So ključni za prihodnost našega planeta, zato moramo z njimi ravnati skrbno. Gozdovi imajo izjemen pomen in so eden naših najbolj dragocenih naravnih virov, zato jih moramo ohranjati in varovati.
Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine in nudijo človeštvu številne življenjsko pomembne funkcije; ekonomske, ekološke in socialne. Kljub temu da so gozdovi naše največje bogastvo, pa se krčenje na globalni ravni dogaja z zaskrbljujočo hitrostjo. Letno je na svetu povprečno izkrčenih kar 13 milijonov hektarjev gozda, krčenje gozdov pa predstavlja 12 – 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Prav tako je zaradi krčenja ter degradacije gozdov in podnebnih sprememb biotska raznovrstnost na svetovnem nivoju resno ogrožena.
Gozdovi v Sloveniji
Slovenija ima srečo, saj sodi med države z največjo poraščenostjo z gozdovi. Z gozdovi je prekrite okoli 58% celotne površine Slovenije (podatek iz leta 2019 iz Zavoda za gozdove Slovenije), kar nas v Evropski uniji uvršča na četrto mesto po gozdnatosti, za Finsko, Estonijo in Latvijo. Najbolj gozdnata država je Surinam, kjer kar 90 % površine države pokriva gozd.
Več kot 50 % slovenskih gozdov je v območjih Natura 2000. V slovenskih gozdovih je skupaj več kot 70 različnih samoniklih drevesnih vrst, prisotne pa so tudi nekatere živalske vrste, ki so v večini evropskih držav že davno izginile. Posebej lahko izpostavimo kočevske gozdove, ki so pomembno zatočišče dveh najbolj ogroženih vrst žoln – triprstega in belohrbtega detla – ter drugih vrst.
