Nova Mehika (New Mexico) je dežela na jugozahodu Združenih držav Amerike, v katero se le redki podajo namensko, večina le potuje skoznjo ali pa na ozemlje te dežele ne stopi nikoli. Glede na to, da domačini sami pravijo, da je to turistično zelo slabo razvita država, je morda za nekatere ravno zaradi tega še toliko bolj zanimiva. In ravno to je bil tudi razlog, da sva se z babico podali na potovanje po tej deželi. Sicer za večino nenavadna kombinacija dveh popotnic, vendar že dodobra usklajeni in izkušeni sva obdelali še eno za naju zanimivo in neznano deželo.
Najprej špansko šele nato angleško, indijanske skupnosti …
Čudežna dežela v ameriškem jugozahodu je bila včasih španska kolonija, kasneje mehiška kolonija vse do mehiško – ameriške vojne. Za tem so jo prevzeli Američani in jo imajo še danes. Od zveznih držav ZDA ima New Mexico takoj za Aljasko največje število staroselskih ljudstev. Plemena v državi sestavljajo predvsem ljudstva, imenovana Navajo in Pueblo. Še danes je znanih precej indijanskih skupnosti. Domačini v večini še danes govorijo dva jezika, španskega in angleškega. Presenetljivo je, da vsaj na jugu z obiskovalci pogosto najprej spregovorijo špansko, nato šele angleško. Ni pa samo jezik tisti, ki je posledica njihove zgodovine. Imajo tudi edinstveno izstopajočo kulturo mnogih indijanskih skupnosti. Žal pa skoraj ni moč opaziti kakršnekoli predstavitve indijanske kulture v turistične namene. Morda je ravno slaba turistična razvitost razlog za to, čeprav bi si popotniki vseeno zelo želeli videti del te kulture.
Ob iskanju indijanske kulture v turistične namene sem pogosto spregovorila nekaj besed z domačini. Žal domačini, tudi tisti že po videzu prepoznani kot potomci raznih plemen oz. še danes spadajo v kako indijansko skupnost, že imajo tipično ameriško življenje. Prav ti so nam na videz najbolj poznani iz indijanskih filmov, saj imajo svojevrstne poteze obraza ter temnejšo polt. Sodobni način življenja je preplavil indijanske skupnosti. Tipičnega načina življenja, kot so ga imeli včasih, ni več. Precej nenavadno je videti toliko domačinov s prekomerno telesno težo, pa četudi naj bi na jugu ZDA bili ljudje v primerjavi s severnejšimi še med vitkejšimi.
Santa Fe – glavna atrakcija Nove Mehike
Glavno mesto naj bi bilo ena izmed glavnih atrakcij Nove Mehike, saj je zaradi svojega izgleda tudi pod Unescovo zaščito. Celotno mesto je tako rekoč skoraj enako, saj so si vse stavbe med seboj izjemno podobne. Zgrajene so namreč iz rdečkastega peščenjaka, poleg tega pa so še vse podobnih oblik. Stavbe so zaobljene, ni moč videti ostrih koničastih robov sten. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1607 in ima za seboj pestro zgodovino. Že v času španske kolonije je veljalo za glavno mesto. Danes mesto pridobiva na kulturni ravni, saj je zaradi obiska raznih umetnikov pridobilo sloves kulturno znanega mesta. Za Ameriko pa ima mesto tudi velik pomen, saj velja za eno najstarejših ameriških mest. V zadnjih letih je precej priseljevanja in ravno to je razlog za povišanje cen nepremičnin ter davkov. Pojavljajo se vedno večje razlike med revnimi in bogatimi, kar je možno videti že ob samem turističnem obisku mesta.
Na videz neskončno dolge ceste
Nenavadna puščava – z bobom po strminah sipin in sipine, ki potujejo
Le kdo bi si lahko predstavljal snežno belo puščavo? Velika atrakcija v Novi Mehiki je bela puščava. Področje sipin je videti dejansko enako kot večini znane puščave, le da so te snežno bele barve. Bela puščava se nahaja na višini kar nekaj čez 1100m in zajema površino preko 400 kvadratnih kilometrov. Nastanek bele puščave je povezan z okoli 100 milijoni let zgodovine, ko je bilo na tem področju še morje.
Američani pravijo, da ga ni čez kamodnost, zato se je tam možno skoraj v vsak nacionalni park zapeljati z avtomobilom. Če ste še med bolj lenimi, je v večini primerov možno tudi fotografiranje iz avtomobila. Tako je seveda možno tudi z avtomobilom v belo puščavo. V skoraj osrčje turističnega dela puščave je urejena cesta, seveda tudi ta bela, tako da ji je ob močnem soncu kar težko slediti. Kjerkoli se lahko ustavite in si ogledujete nenavadne peščene sipine. Prav posebne so ob sončnem zahodu, ko dobijo rahlo rožnato barvo, vendar je le to precej težko ujeti na fotografijo. Med samimi sipinami rastejo tu in tam običajne puščavske rastline, še bolj posebne pa so nekatere redke vrste živali. Ker je pesek dejansko snežno bel, so se tudi nekatere živali prilagodile nanj in med njimi izstopa beli kuščar.
Da pa si obiskovalci popestrijo ogled sipin, si nekateri prinesejeso s seboj kar snežne bobe in se spuščajo po strminah sipin. Posebnost sipin poleg barve je tudi ta, da na nek način potujejo. S pomočjo vetra se počasi premikajo. Ko z vetrom nastane nova sipina, se ta pod svojo lastno težo poruši in tako se počasi celotni del sipin pomika naprej. O sipinah pa obstaja tudi legenda, ki pravi, da je v boju na sipinah umrl Indijanec plemena Apachi in naj bi bil pokopan pod njimi.
Pri hrani prevladuje čili, posebnost tudi črvi
Nasveti za potovanje
Kljub temu da je dežela na nek način odrezana od preostale Amerike, predvsem zato, ker je turistično nepoznana, razen seveda delčka znane Route 66, ki poteka preko nje, je potovanje z najetim avtomobilom zelo enostavno. Ceste so odlično urejene, označene pa so dobro predvsem glavne, za ostale to bolj težko trdim. Ima pa država izredno dobro pokritost z gps-om, tako da se z njegovo pomočjo najde prav vsaka cesta in zanimivost. New Mexico nima svojega turističnega vodnika, tako da je v tem primeru potrebno posegati po ostalih, kjer je med drugimi vključen tudi opis ter napotki za to državo. Ker turizem še precej zaostaja v primerjavi z njenimi sosedami, je priporočljivo že prej vsaj okvirno vedeti, kaj si ogledati. Tam prosto raziskovanje ne pride toliko v poštev, saj je država daleč naokoli dejansko enaka, vmes ni ničesar, razen neskončnih ravnin, nekaj malega zelenja, tu in tam kaka manjša rdeča skala in seveda povrh vsega tudi nekaj strupenih kač. Kar se tiče prenočišč in hrane, tudi to ni problem, saj so moteli v prav vsakem mestu, hrana pa je na voljo tako rekoč povsod v bližini glavnih cest in krajev.
Nova Mehika, na nek način prav posebna država, kjer zares ni možno videti masovnega turizma, je po drugi strani najverjetneje za mnoge dolgočasna, saj cestam ni in ni videti konca, pokrajina pa se tudi izjemno počasi spreminja. Vsekakor ima svoj čar in tistih nekaj zanimivosti, ki jih imajo, je vrednih večurnih voženj po »neskončnih« cestah in tudi te imajo na koncu koncev svoj čar. 🙂
Avtorja: Mateja in Ivana Mažgan
 je dežela na jugozahodu Združenih držav Amerike, v katero se le redki podajo namensko, večina le potuje skoznjo ali pa na ozemlje te dežele ne stopi nikoli.){kind=link}