Uršlja gora

Ljubitelji gora in hribov jo zagotovo poznate. Nad Koroško se bohoti mogočna , dih jemajoča z značilnim znakom na vrhu, televizijskim stolpom. Zaradi le-tega je Uršlja gora vidna daleč naokrog in dobra orientacijska točka, ko si v hribih.

Pogačice z vrhom v ozadju.

Legenda o Uršlji gori

O Uršlji gori obstajajo številne legende. Ena izmed njih govori o Povodnem možu in sveti Uršuli. Ko je sveta Uršula dospela na goro, ki ima podobo trikotne piramide med Slovenj Gradcem, Šoštanjem in Črno – Mežico, ji je zelo ugajalo. Na najlepšem prostoru je bilo jezero, v katerem je prebival Povodni mož. Sveta Uršula ga je poklicala in mu naročila, naj odpelje jezero drugam, in sicer na Poharco, kjer je do takrat bivala sama. Povodni mož se je na Plešivcu zelo dolgočasil, ker ni videl vse leto nikogar razen pastirjev, ki so vedno enako ukali in peli pesmi. Kakih dvesto let se ni prikazala niti nobena pastirica pri jezeru, da bi se bil mogel z njo pogovoriti. Z naročilom svete  Uršule je bil zadovoljen. Ko ji je obljubil, da se bo preselil z jezerom na Poharco, po moški navadi ni premislil, kako lahko je kaj obljubiti ženski in kako težko je včasih obljubo izpolniti.

Povodni mož naj bi se ponižal, da bi nosil, kakor ženske, vodo na glavi s hriba na hrib, in to on – Povodni mož – vladar vseh vod! Ni bilo druge rešitve zanj, kakor da se je spremenil v pastirja in šel prosit kmeta Šisernika, da mu prepelje jezero. Doživel je strašno ponižanje. Šisernik ga je sprva še poslušal, ko pa je vse zvedel, se je samo pomilovalno nasmehnil in mu obljubil, da bo že polagoma opravil, za kar ga je prosil, dovršil pa šele tedaj, ko bosta njegova vola Muri in Suri imela mlade. Povodni mož je uvidel, da ga ima kmet za norca. Moral mu je torej povedati, da je on Povodni mož in da mu je Črna baba naročila, da se mora preseliti z jezerom. Nato se je Šisernik razjezil in ga je s svojo gorjansko pestjo tako udaril, da je priletel najprej Povodni mož pred prag, za njim pa njegove cokle.

Drugo jutro je pritekla dekla vsa prestrašena v hišo in povedala gospodarju, da sta črna vola Muri in Suri vse potna in tako izmučena, kakor da sta vso noč hlode vozila. Šisernik se je spomnil tujega, znorelega pastirja in pohitel ves v skrbeh v hlev, kjer se je kmalu prepričal, da si je blaznež sam vzel vole. Ko je videl, da voli niso bolni, je hitel k jezeru, ki je bilo že manjše. Šisernik pa je pričel premišljevati, če le ni bil neznani mož res Povodni mož (povzeto po Koroških ljudskih pravljicah in pripovedkah Vinka Möderndorferja).

Vrh Uršlje gore.

Najvišje ležeča cerkev v Sloveniji

Cerkev Svete Uršule obkrožena s pogačicami.

Uršlja gora je tako ostala brez jezera, ima pa najvišje ležečo cerkev v Sloveniji, čebelnjak, planinsko kočo in TV oddajnik. Najvišji vrh, 1699 metrov visok, krasi jeklen križ, klopca s srčkom, vpisna skrinja in razgledna plošča, ki vam bo v pomoč pri občudovanju bližnje in daljne okolice, vrhov, gora.

Najvišje ležeča cerkev v Sloveniji.

Uršlja gora se ponaša tudi z najvišje ležečo slovensko cerkvijo, ki je posvečena sveti Uršuli. Prve omembe cerkvice segajo v sedemdeseta leta 16. stoletja, dokončana pa je bila v letu 1609. Maše se odvijajo v tej gotski cerkvici od maja do oktobra.

Poti do vrha

Na Goro vodijo številne poti. Dovolila si bom napisati, da je najpogosteje izbrana planinska pot iz Naravskih ledin. Do koče se je možno pripeljati z avtom, od tam naprej pa – pot pod noge. Nadalje so poti na vrh še od Ivarčkega jezera, iz slovenjgraške smeri izpred Poštarskega doma (romarska pot in pot čez Kozarnico), iz šoštanjske in velenjske smeri , Črne na Koroškem. Obstajajo tudi brezpotja. Žal so bile številne poti uničene v žledolomu ob koncu leta 2017 in kasnejšem vetrolomu, a vztrajni gozdni delavci, markacisti, planinski vodniki in prostovoljci so te po večini očistili.

Planinski dom.

Je priljubljena točka, saj je tudi del slovenske planinske transverzale. Vrh pa je vključen v vedno bolj poznan koroški izziv K24 (v 24 urah osvojiti vseh pet vrhov Koroške – Uršlja gora, Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca).

Pomladni razgled na koroške vrhove.

Avtorica članka: Jasmina Peklar