Sredi Koroške se ob meji z Avstrijo nahaja Dravograd, občina s površino 105 km2 in nekaj več kot 9000 prebivalci. Na sotočju koroških rek, Drave z Mežo in Mislinjo, obkrožene z zelenim gozdnatim hribovjem, se stikajo starodavne in nove poti Dravograda.
Številne naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena
Korenine mesta, ki so z značilnostmi današnje podobe začele nastajati v 12. stoletju prav zaradi ugodne prometne lege, so se nakazovale že v antiki. O pomembni srednjeveški vlogi trga pod gričem z razvalinami Starega gradu prijazno priča ohranjena veduta mestnega jedra, ki jo bogati romanska cerkvica sv. Vida. Življenje na severovzhodu Slovenije, tik ob sosednji Avstriji, med neokrnjenimi prostranimi pogorji Kozjaka, Pohorja in Strojne, zaznamujejo reke, preko katerih mostovi povezujejo sosednje bregove. Na levem bregu Drave se osončena pobočja dvigajo do najvišjega vrha v občini Košenjaka (1522 m).
V občini najdemo številne naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena ter ekološko pomembna območja, ki jih je treba ohranjati in varovati kot celoto: Dravograjsko jezero in porečje Drave, uvrščena v sklop evropskega omrežja Natura 2000, Pohorje in njegov gozdni rezervat v Bukovju, celotno območje Košenjaka ter najvišje predele Strojne. Posebnost svetovnih razsežnosti je geološka naravna vrednota, mineral dravit.
Dravograd je vključen tudi v Unesco Geopark Karavanke, z letošnjim letom so v Dvorcu Bukovje odprli tudi infotočko, kjer lahko več izveste o mineralih, kamninah in ostalih naravnih danostih na tem območju.
Posebnost pa je tudi ornitološki rezervat Dravograjsko jezero, ki nudi zavetje preko 150 vrstam ptic. Ob zalivu je novo urejena Bobrčkova pot, ki bo pritegnila predvsem družine z otroki. Tam se bodo skupaj naučili marsikaj novega o pestrem življu ob reki Dravi, na njej in v njej. Zanimive poti vodijo po dolinah in preko hribovitega sveta, zaradi njih Dravograd od nekdaj živi in se razvija, z njimi domačini ustvarjajo pestro zgodovino, polno tradicije, ter navdahnjeno z danostmi narave.
Baročni dvorec Bukovje postaja vse bolj uveljavljen kulturni prostor na Koroškem
Obiskovalci največkrat zavijejo v baročni dvorec v Bukovju pri Dravogradu, ki je umeščen v slikovito kuliso med ravnico na desnem bregu Drave ter pohorskim gozdnim pobočjem Bukovja s skrivnostnimi razvalinami romanskega gradu Pukštajn. Dvorec danes živi s pestrim kulturnim dogajanjem.
Sodobna ponudba se prepleta z naravnimi danostmi in s kulturno dediščino dvorca, ki spominja na njegovo zgodbo vse od 18. stoletja. V dvorni ambient, kjer so ohranjeni baročni elementi, dodajajo stilno opremo, v grajskem parku se stare krošnje prepletajo z mladim rastjem. Dvorec Bukovje nudi gostoljubje prireditvam, protokolarnim in kongresnim dogodkom, razstavam, izobraževanju ter s posebno individualno ponudbo tudi družabnim srečanjem.
Zaradi svoje posebnosti je Dvorec Bukovje izjemno primerna in romantična lokacija za poroke, saj v senci mogočnih dreves ponujajo izvajanje obreda na prostem, hkrati pa je (v primeru poslabšanja vremena) vse pripravljeno tudi za obred v dvorani dvorca, ki sprejme okoli 100 ljudi. Dvorec je primeren tudi za umetniške skupine in kulturna društva, ki iščejo lokacijo in prostore za vaje, priprave, druženje in skupinsko ustvarjanje. S tem namenom so v dvorcu urejene tri učilnice, vaje se lahko odvijajo v veliki dvorani, namestitev v sobah je omogočena skupinam do 30 oseb. Poleg raznolikega kulturnega programa ponudba dvorca obsega še prenočitvene zmogljivosti za udeležence dogodkov ali za naključne goste. Sobe so primerne za kolesarje, saj mimo vodi trasa mednarodne kolesarske poti ob Dravi.
Vasica Libeliče
Nepogrešljiv del zgodovine Dravograda predstavlja tudi vasica Libeliče, katere prebivalci so Slovencem znani po enkratnem dogodku iz obdobja po koroškem plebiscitu.
Muzejske zbirke pripovedujejo zgodbe o življenju in dogodkih z zgodovinskim pečatom zaradi obmejne lege in krajinskega značaja občine Dravograd: črna kuhinja v Libeličah je eden najlepših in največjih tovrstnih ohranjenih ambientov v Sloveniji; Zbirka kmečkega orodja v skednju v Libeličah združuje delovne in praznične običaje skozi štiri letne čase; Plebiscitna zbirka opisuje domoljubno prizadevanje Libeličanov za priključitev k matični domovini; kostnica pa je eden izmed treh še ohranjenih objektov v Sloveniji, ki je obdržal vsebino – kosti.
Dravograd je močno povezan tudi z 2. svetovno vojno, saj so bili na tem območju gestapovski zapori, ki so zdaj preurejeni v muzejsko zbirko.
Dravska kolesarska pot
Vabljiva pestrost pokrajine in letnih časov ponuja številne priložnosti za pristen stik z naravo. Naselja, hribi in reke so bogastvo posebnosti, s katerimi v Dravogradu živijo že generacije. Ob njih so urejene pohodne, tematske ali rekreativne poti, namenjene pohodnikom, planincem, kolesarjem, radovednim raziskovalcem, ki želijo spoznati pestrost okolja in korenine tukajšnje kulture.
Skozi Dravograd pelje tudi Dravska kolesarska pot, ki velja za eno najlepših, najbolj urejenih in najvarnejših kolesarskih poti v Evropi (z oceno 5*).
Za vse športne navdušence
V zimskih mesecih se obiskovalci radi zadržujejo tudi na smučišču Bukovnik nad Šentjanžem pri Dravogradu, ki leži med 500 in 625 metri nadmorske višine in se s 400- metrsko vlečnico uvršča med manjša slovenska smučišča. Urejene so proge treh težavnostnih stopenj – od lahke do težje. Cene smučarskih vozovnic so med najnižjimi v Sloveniji. Zaradi velikosti je smučišče posebej primerno za učenje smučanja in deskanja na snegu; za trening si ga pogosto izberejo tudi slovenski deskarski reprezentanti. Omenjeno ponudbo bogati še urejeno sankališče.
Športniki (nogometaši, košarkarji, odbojkarji …) radi prihajajo v Dravograd na intenzivnejše priprave, saj jim je na voljo sodobna športna infrastruktura.
V vasici Libeliče deluje tudi Aeroklub.
Sicer pa si lahko v Dravogradu ogledate še več turističnih zanimivosti: cerkev sv. Duha na Ojstrici z unikatno poslikanim stropom, cerkev sv. Petra na Kronski gori z dvema zvonikoma, ruševine starih gradov Dravograd in Pukštajn, sprehodite se lahko po Dravograjski tematski pohodniški poti, Učni poti Dravograd-Grad, Poti na razgledno točko ‘Skala’ ali pa se podate na bližnje splavarjenje na reki Dravi.
Povprašajte na TIC Dravograd, telefon: 02/ 87-10-285 ali ticdravograd@dravit.si. Panorame mesta in več slikovnega materiala pa si poglejte na novi spletni strani. Dravograd vas vabi!
