Kamniški biseri

Izkoristite lep dan in se podajte v Kamnik ter raziščite mesto in okolico. Spoznajte eno izmed najlepših srednjeveških mest v objemu Kamniško-Savinjskih Alp, skozi katero je do 17. stoletja tekel glavni promet iz Podonavja v Furlansko nižino, zato je bilo v mestu doma veliko plemiških družin, trgovcev in obrtnikov, o čemer še danes pričajo številni izveski, ki opominjajo na nekdanje obrti. Nekoč je bil tu sedež bavarskih grofov Andeških in glavno mesto dežele Kranjske.

Kamniško-Savinjske Alpe ©Jaka Ivančič

Mesto treh gradov

Kamnik ima kar tri gradove, kar je neobičajno veliko celo za evropsko mesto!

Na vzpetini Malega gradu, od koder je krasen razgled na mesto, prisluhnite legendi o kamniški Veroniki, ki jo zasledite tudi v mestnem grbu.

Vse, kar je danes ostalo od Malega gradu, ki je bil zgrajen na manjši vzpetini v centru mesta že v 11. stoletju, je zelo dobro ohranjena dvonadstropna romanska grajska kapela sv. Eligija s kripto, ostanki posameznih obrambnih zidov in lepo ohranjen obrambni stolp. Že J.V. Valvasor je občudoval grajsko kapelo, ki jo je označil za zelo majhno, a čudovito in redko cerkev, v kateri so pod eno streho združene kar tri cerkve druga vrh druge.

Mali grad ©Blaž Šilc

 

Izredno priljubljena izletniška točka na dosegu roke (dvajsetminutni vzpon), s prekrasnim razgledom na Alpe in širšo okolico, so tudi ruševine Starega gradu. Grad, prvič omenjen v pisnih virih v letih 1143 in 1147, je veljal za enega najvišje stoječih gradov na Kranjskem, tu je bil sedež deželnoknežjega gospostva in deželnega sodišča.

Grad Zaprice je renesančno-baročni grad, nekoč sedež pomembnih plemiških družin, danes je v njem Medobčinski muzej Kamnik. Sem so na poletne počitnice prihajali številni znani gosti, med njimi umetniki Juš Kozak, Oton Župančič in Vladimir Bartol. Ob gradu se nahaja muzej na prostem, kjer si lahko ogledate kašče in stare stavbe, pripeljane iz Tuhinjske doline.

Kaj videti in obiskati v Kamniku?

Plečnikova jedilnica pri Steletovih © Jose Voglar

 

Ste vedeli, da je oblikovalec prve slovenske znamke (Verigar) bil Kamničan? Ivan Vavpotič je leta 1918 upodobil sužnja, ki trga verige.

Naj vas spomnimo, da se v Kamniku nahaja rojstna hiša generala in pesnika ter borca za severno mejo Rudolfa Maistra. Podrobnosti o njegovem življenju spoznate v njegovi rojstni hiši, ki je preurejena v muzej.

Priporočamo, da zavijete tudi v frančiškanski samostan s cerkvijo sv. Jakoba in si ogledate bogato frančiškansko knjižnico z inkunabulami/prvotiski (knjigami pred letom 1501), med njimi je npr. Dalmatinova Biblija, predvsem pa kapelo božjega groba, ki je delo Jožeta Plečnika.

Marca 1938 so pri regulaciji rečne struge Nevljice v Nevljah pri Kamniku odkrili izjemno najdbo – okostje mamuta, ki velja še danes za eno od najbolje ohranjenih ostankov mamuta v Evropi. Okostje mamuta si je mogoče ogledati v Prirodoslovnem muzeju Ljubljana, kamniški muzej Zaprice pa hrani dve mamutovi kosti, ki sta del stalne razstave.

Dolina Kamniške Bistrice ter Arboretum Volčji Potok

Dolina Kamniške Bistrice, okoliški hribi in doline so primerni za pohodnike in kolesarje, ki so navdušeni nad lepotami neokrnjene narave in kristalno čiste reke (Koželjeva pot, soteska Predaselj, največji balvan v Sloveniji, 40m). Tu je bilo priljubljeno lovišče jugoslovanske kraljeve družine in kasneje maršala Tita; Jože Plečnik je tu zgradil lovsko kočo; nadvojvoda Karl II. Habsburški pa si je privoščil divjačinski golaž.

Kamniška Bistrica
Kamniška Bistrica © Boštjan Tacol

 

Arboretum Volčji Potok je največji botanični park v Sloveniji in v tem delu Evrope, ki ponuja prelepe poglede na naravo v vseh letnih časih in ima eno od največjih otroških igrišč v Sloveniji. Spomladi so ponosni na razstavo tulipanov, ko vzcveti eden za vsakega prebivalca Slovenije. Lučaj stran se nahaja golf igrišče, ki se uvršča med največje in najbolj aktivne v državi.

Arboretum © Ana Pogačar

Največja še vedno aktivna visokogorska pašna planina na Slovenskem

Velika planina je največja še vedno aktivna visokogorska pašna planina na Slovenskem, spada pa tudi med največje pastirske naselbine v Evropi. Nahaja se na povprečni višini 1.500 metrov nad morjem, dostopna je z nihalko (najdaljša evropska rekorderka brez enega samega podpornega stebra od spodnje do zgornje postaje), z avtom ali peš. Gručasto razporejene okrogle lesene bajte, pokrite s skodlami, so dejansko kot iz pravljice in so zaščitni znak planine. Za nekatere je najlepša v mesecu aprilu in v začetku maja, saj takrat pašniki zacvetijo z žafrani in je odeta v vijolično barvo.

Velika planina © Ana Pogačar

 

Lahko si privoščite pastirsko malico, odličen ‘štrudl’ na sončni terasi ene izmed planinskih koč, obiščete Preskarjev muzej ali se sprehodite ‘Po stopinjah pastirjev’. Če pa najamete kočo za več dni, boste preživeli prijetne počitnice in ob koncu dneva ugotovili, da je res težko ostati ravnodušen ob vseh teh lepotah planinskega raja.

Trnič je slan sir hruškaste oblike, značilen za Veliko planino. Izdelovali so jih v parih, saj ponazarjajo ženske prsi, in okrasili z rezljanimi ‘pisavami’/vzorci. Izročilo pravi, da so jih fantje podarjali svojim dekletom kot izraz njihove naklonjenosti. Dandanes lahko trnič kupite in uporabite v kulinariki.

Planšar na Veliki planini

Povežite se z naravo in si privoščite trenutek sprostitve

V naši občini se nahaja tudi Eco resort, pomanjšano pastirsko naselje, namenjeno vsem generacijam, še najbolj pa družinam z otroki.

Eco Resort

 

V udobnih lesenih hišicah, ki sledijo edinstveni arhitekturi pravih pastirskih bajt, vam bo vonj po lesu pričaral domačnost. V kuhinji uporabljajo lokalne pridelke, kot gost imate pa celo možnost iti na njihov vrt in si postreči. Zanimivost je tudi pastirska šola za otroke, v kateri otroci s skrbnikom opravijo hranjenje in nego domačih in divjih živali.

Priporočamo vam tudi kopanje, knajpanje in sprostitev v termah Snovik, najvišje ležečih termah v Sloveniji, ki so prve v Sloveniji pridobile trajnostni znak Eko marjetica. V poletnem času je pri njih še posebej živahno, njihov palček Snoviček pa poskrbi za številna nepozabna doživetja.

Terme Snovik © Tomo Jesenicnik

Zdravilni gaj Tunjice je prvi center v Sloveniji, namenjen samozdravljenju, revitalizaciji, sprostitvi in krepitvi fizičnega ter duhovnega telesa. Nahaja se sredi mešanega gozda, kjer se v blagem naklonu zvrsti več energijskih centrov in izvir Žive vode. Torej, če želite napolniti ‘baterije’ z energijo in se odlično počutiti skozi mesec, vam priporočamo obisk Tunjic.

Aktivnosti za vsakogar

V nedotaknjeni naravi Tuhinjske doline se lahko povzpnete na hrib sv. Miklavža (757 m), kjer boste videli, kakšni so bili nekoč protiturški tabori. Ob koncih tedna je na ogled tudi cerkev in mežnarija.

V Budnarjevi 370 let stari muzejski hiši s črno kuhinjo se lahko udeležite kuharske delavnice (po predhodnem naročilu) izdelave dobrot po receptih naših babic.

Še nedolgo nazaj je imel Kamnik kar sedem pivovarn na 10 tisoč prebivalcev, kar bi bil lahko svetovni rekord, danes nekaj teh mikropivovarn ne deluje več, še vedno pa lahko poskusite odlična piva, kajti, kot veste, kakovost vode doprinese k njegovi kvaliteti, pri nas pa vodo dobivamo iz kristalno čiste Kamniške Bistrice.

Kaj dogaja v Kamniku?

Kulinarika OKUSI KAMNIKA – izbrane jedi, ki predstavljajo celotno kamniško območje: npr. polobarjena klobasa kajžerca, ki temelji na družinskem izročilu kamniškega mesarja, trnič s polento in regratom, firštov divjačinski golaž, tuhinjska postrv, poznana po izjemni kakovosti in okusu, tuhinjska fila, ki so jo nekoč pripravljali samo ob največjih praznikih, kloštrska kremšnita, od jeseni naprej pa se bo dalo okusiti tudi torto Kamnik.

Trnič © Mitja Kobal

Kamnik se ponaša s tradicionalnim septembrskim festivalom Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki je bil uvrščen med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi.

V spomin na Gašperja Križnika iz Motnika vsako leto prirejamo Križnikov pravljični festival. V 2. pol. 19. stoletja je v Motniku in okolici zbral preko 200 ljudskih pravljic, zbrane je v pismih pošiljal različnim ustanovam in posameznikom, npr. dr. Janu Baudoinu de Courtenayu v Sankt Peterburg.

Vabimo vas tudi na julijske KUL(inarične) petke, na katerih boste uživali ob glasbi, druženju in dobri jedači.