Svetovni dan izseljencev

Vsako leto 17. novembra obeležujemo svetovni dan izseljencev. Ob tej priliki smo izbrali nekaj zanimivih podatkov o Slovencih, ki živijo izven meja naše države, o izseljenstvu na splošno, zgodovini in sodobnem izseljevanju.

Kdo sploh so izseljenci?

Glede na SSKJ je izseljenec, kdor se izseli v tujino, pa vendar se je v preteklosti vse, ki so se z narodnostnega ozemlja izseljevali na tuje, delilo na zdomce in izseljence. Zdomci so bili tisti, ki naj bi se nameravali vrniti v svojo izvorno domovino in so ohranili stalno bivališče, izseljenci pa ne. Ker je zdomstvo velikokrat preraslo v izseljenstvo, hkrati pa sta obe poimenovanji netočni za vse nadaljnje generacije, danes v Sloveniji večinoma govorimo kar o Slovencih po svetu oz. diaspora.

S trebuhom za kruhom

Življenje v prejšnjem stoletju je bilo težko, garaško in veliko ljudi je v iskanju boljšega življenja zapustilo domače ozemlje in se odpravilo v tujino. Po navadi so prvi odšli moški, šele če so uspeli dobiti drugje vsaj zasilno bivališče in nek dohodek, so jim sledile še matere z otroki.

Slovenci so se izseljevali v treh večjih valovih. V prvem valu, ki je bil hkrati tudi največji, so s slovenskega ozemlja ljudje najpogosteje odhajali v ZDA, Nemčijo, Argentino in tudi v druge dele Avstro-Ogrske. Ocenjuje se, da se je ob prelomu stoletja pa do konca prve svetovne vojne z ozemlja današnje Republike Slovenije izselila skoraj tretjina prebivalstva.

V obdobju med vojnama je sledil drugi val, ki je bil posledica političnih in ekonomskih razlogov. Ker so ZDA zelo omejile priseljevanje, so odhajali predvsem v Argentino, precej je bilo tudi izseljevanja v ostalo Evropo (največ Francijo, Belgijo in Nemčijo)

V tretjem valu, po koncu druge svetovne vojne, je slovensko etnično ozemlje zapustila množica ljudi, ki se ni strinjala s komunistično oblastjo. Nadaljevalo se je odseljevanje v Argentino, ZDA, Avstralijo in Kanado, v 60. letih pa je velik val ekonomskih migrantov odšel v Nemčijo.

Slovenci po svetu

Po cenah izven meja Sloveniji živi okoli 650.000 Slovencev. Glede na napisano zgoraj največje skupine slovenskih izseljencev najdemo v ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji.

V ZDA največ slovenske populacije živi v mestu Cleveland (Ohio), kjer živijo predvsem Slovenci tretje in četrte generacije priseljencev. Jezik se je med njimi že marsikje izgubil, ohranjajo pa kulturno izročilo, imajo radijske oddaje, časopise, glasila in rekreacijska središča.

Tudi v Argentini, Kanadi in Avstraliji še vedno najdemo skupine izseljencev, ki se povezujejo v različne klube z namenom ohranjanja slovenskega izročila. V Kanadi deluje več kot 50 slovenskih društev, v Avstraliji več kot 10, v Argentini pa lahko omenimo društva Triglav, Slovenski duh, Bernal in Zedinjena Slovenija.

Sodobno izseljevanje

Tudi sodobno izseljevanje sloni predvsem na želji po iskanju boljših pogojev za življenje. Glede na dosegljive podatke se vsako leto iz Slovenije izseli okoli 9.000 državljanov. Težavo sodobnega izseljevanja predstavlja predvsem t.i. beg možganov, ko v tujino odhaja primarno visoko izobražen kader, saj je v tujini bolj cenjen kot doma.